Konec zmede o tem, katera hrana je zdrava?

Toliko zmede, kot jo povzroča prehranska znanost, najbrž ne povzroča nobena druga. Za skoraj vsako živilo ali njegov del najdemo dokaze o koristnosti in hkrati tudi o škodljivosti. Videti je, kot da je temeljna naloga sodobne nutricionistike povečevanje te zmede, da nihče več ne ve, kaj je zdravo prehranjevanje in kaj ne. Obstajajo celo ideje, da ne bi več uporabljali pojma “zdrava prehrana” - ampak “uravnotežena prehrana”. Uravnotežiti hrane se ne da, lahko uravnotežimo le hranila. Ljudje ne jemo ločenih hranilih (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, encimov ...), temveč jemo hrano, sestavljeno iz živil. Eni prisegajo na ogljikove hidrate, drugi na beljakovine, tretji na maščobe. Hrana, ki je ljudi tisočletja združevala, zdaj razdvaja. Nutricionistika je na razpotju: ali bo prevladala celovitost ali redukcionizem, ali se bo ukvarjala s celovito hrano (čim bližje izvorni obliki) ali se bo ukvarjala s posameznimi hranili (izločeno iz celovite hrane). Osredotočenost nutricionistike na posamezna hranila vodi do množične zmede in kaosa s tragičnimi posledicami za naše zdravje.