Kralj je pesnika naslikal kot hudiča
Slikar Tone Kralj je v svojih umetninah s protifašistično vsebino poleg Benita Mussolinija večkrat upodobil tudi njegovega duhovnega voditelja Gabrieleja d'Annunzia.
V cerkvi sv. Martina v Slivju, ki jo je poslikal Tone Kralj, večkrat najdemo obraze italijanskega pesnika Gabrieleja d'Annunzia (1863-1938). Zakaj ravno D'Annunzio? Iredentist dalmatinskega porekla je bil v marsičem ducejev duhovni vodja.
Utemeljitelj fašizma
Primorci so tega fašistično nastrojenega in vase zagledanega poeta bliže spoznali, ko je vodil invazijo na Reko. To mesto je namreč po koncu prve svetovne vojne postalo samostojna državica, ki pa jo je z razvpitimi arditi zavzel D'Annunzio, kar bi lahko šteli za prvo italijansko povojno invazijo na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
D'Annunzio je na čelu nekaj sto legionarjev 12. septembra 1919 iz Ronk krenil na pohod nad Reko. V spomin na ta dogodek so italijansko ime Ronchi preimenovali v Ronchi dei Legionari.
D'Annunzio je na Reki, kjer je takrat živelo tudi več kot 2000 Slovencev, in s katero je bil gospodarsko in upravno povezan del Primorske, ustanovil korporativno državo, širil idejo o nadčloveku, organiziral nacionalistične javne manifestacije v obliki obredov, postavljal retorična vprašanja publiki in se obdal z drznimi in krutimi črnosrajčniki arditi. Vse to sta prevzela Benito Mussolini in kasneje v veliki meri tudi Adolf Hitler. Prav vladar Reke naj bi začel tudi prakso ustrahovanja in mučenja s pitjem ricinusovega olja. Nič čudnega torej, da je Kralj v Brkinih, ki so leta 1925 delno pripadli novi škofiji na Reki, tako odločno izrazil svoje mnenje o Mussolinijevem prijatelju.
Srditi poet
Najbolj prepoznavna je podoba pesnika na freski v prezbiteriju, kjer jezno pogleduje proti sv. Martinu. Svetnik v rokah nosi mrtvega mladeniča, ki ga je po legendi obudil od mrtvih. D'Annunzio je odet v italijansko trikoloro, v roki pa drži liro, kar je v slikarstvu prepoznaven simbol za pesnika. V gruči poganov ob pesniku, ki imajo tudi na drugih Kraljevih slikah velikokrat na glavi fašistične čepice, nekdo proti Martinu grozeče dviga tudi nož.
Na drugi freski iz življenja sv. Martina, kjer ta z mečem reže plašč in ga daje beraču, so umetnostni zgodovinarji v bradatem opazovalcu dogodka prepoznali D'Annunzia. Tudi tu je ogrnjen v italijansko zastavo, ob njem pa se stiska Mussolini. Obraza sta tu razmeroma majhna in zato težje prepoznavna. Kralj je zato poetu naslikal malce širšo brado.
Obe podobi so slovenski umetnostni zgodovinarji prepoznali in opisali. A vase zagledanega in ekscentričnega pesnika, ki je v rimskem parlamentu agitiral za vstop Italije v prvo svetovno vojno, najdemo še na enem mestu.
D'Annunzio kot hudič
V levi stranski kapeli stoji beli kip Device Marije z detetom Jezusom v naravni velikosti. Po zapisu iz Razodetja ali Apokalipse, zadnje knjige Sv. pisma, je Marija namreč z nogo strla kači - simbolu zla - glavo. Ta prizor, ki je zelo pogost v primorskih cerkvah, se ponovi tudi v Slivju. Razlika je le, da se tam namesto kače hudič s kremplji oklepa zemeljske krogle.
Podobno kot v cerkvi v Pevmi pri Gorici, ima hudičev obraz tudi tu človeško podobo. Če jo na računalniku obrnemo pokonci in zraven postavimo fotografijo D'Annunzia v starejših letih, opazimo veliko podobnost. Zdi se, da je Kralj tudi tu naslikal osvajalca Reke.TINO MAMIĆ
