Kras je bil nekoč tak kot Kornati

Kaj je ključno pri pogozdovanju? Zaščita, predvsem pred erozijo! Zaščita, razumljena v širšem pomenu, lahko navsezadnje zniža stroške. Recimo zato, ker gozd ohladi mikroklimo in jemlje moč vetru, to pa prinaša ugodnejše bivalno okolje, ki je zato cenejše. Toda, kot rečeno, je gospodarska vloga pogozdovanja postranska, v prvi vrsti je namenjeno varovanju okolja oziroma ohranjanju gozda. In kot ve povedati vodja sežanske enote zavoda za gozdove Boštjan Košiček, so tako razmišljale že oblasti v drugi polovici 19. stoletja, v času vladavine Franca Jožefa.

Takrat je bil Kras, zlasti na zahodnem delu, skoraj ves gol. Zato je Avstro-Ogrska po besedah Košička vložila silne napore v spremembo krajine. “Poskušali so s približno 20 drevesnimi vrstami, kot najboljši za kraška tla se je izkazal črni bor. Skoraj nepojmljivo je, da so v več drevesnicah po območju vzgajali milijon sadik na leto,” je Košiček opisal podvig tedanjih oblasti pri nas. Domačinom so plačevale sajenje, kar je služilo tudi kot socialni korektiv in ukrep za zmanjševanje emigracije.

“Prosila sem hči, naj mi izpolni najbrž eno mojih zadnjih želja in me je pripelje sem gor. Rada imam Cerje, večkrat sem prišla sem z mopedom ...”

Vilma Gergolet