Kreativnost, ideje in drugačno razmišljanje mlade trojke
Naziv NOMED označuje neodvisno medijsko dejavnost, v kateri je združena trojica aktivnih Primorcev. Andrej Božič, Barbara Kocjančič in Marko Žigon so svoje ambicije in želje po udejstvovanju na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni združili v neprofitni organizaciji, ki stoji za mnogimi zanimivimi kulturnimi in izobraževalnimi primorskimi projekti. V minulih mesecih so jih izvedli sami ali v sodelovanju z drugimi partnerji.
“Zavzemamo se za drugačen pristop k predstavitvam dogodkov in raznovrstnih tem, ki nas obkrožajo in nas zanimajo”, nam je povedala Koprčanka Barbara Kocjančič, ki je pred štirimi leti skupaj z Markom Žigonom iz Portoroža in Andrejem Božičem iz Kopra zagnala kolesje zavoda, aktivno vpetega v lokalni prostor.
Pri delu se dopolnjujejo
Področja medijske produkcije uspešno združujeta Andrej Božič in Marko Žigon, ki sta odgovorna za snemanje in montažo video ter zvočnih vsebin, medtem ko Barbara Kocjančič skrbi za promocijo in koordinacijo projektov. “Pozorni smo tako na lokalne kot nacionalne razpise, v zadnjem času pa se prijavljamo tudi na mednarodne razpise, ki od nas zahtevajo še več dinamičnosti, usklajenosti in inovativnosti. Vse to nam predstavlja velik izziv,” dodaja Barbara.
Pohvalijo se lahko z več uspešno izpeljanimi projekti, ki so jih v minulih mesecih izvedli samostojno ali v sodelovanju z drugimi organizacijami in partnerji.
Mladi zeleni novinarji
Po večini snemajo in pripravljajo promocijske video reportaže z različnih dogodkov, v zadnjem letu pa so se usmerili tudi v izobraževalne projekte. “Nedavno smo zaključili projekt Young Green Journalists – Mladi zeleni novinarji, ki ga je sofinanciralo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Sloveniji. Z učenci osnovne šole v Marezigah smo obravnavali značilnosti novinarskega dela,” je pojasnil Andrej Božič. V sklopu izbirnih vsebin so se učenci lahko preizkusili v vlogi novinarjev, snemalcev in fotografov, obenem pa so spoznavali tudi pozitivne prakse varovanja okolja. “Ogledali so si domačo sončno elektrarno v Gažonu, ekološko kmetijo v dolini reke Rokave ter ekološko učno točko v Svetem Petru v zaledju Občine Piran, v sklopu katere so raziskovali izbrani ekosistem,” je dodal Božič. Novinarske izdelke učencev so nato objavili lokalni mediji.
Piranske zgodbe
Trenutno osrednjo aktivnost zavoda predstavlja projekt Bior dum - 10 piranskih zgodb v glasbi, besedi in sliki. “Bior dum v keltskem jeziku pomeni mesto na griču in je prvo dokumentirano ime za to obmorsko mestece. Piran bi radi prikazali skozi znane zgodbe oziroma legende, ki so v preteklih stoletjih krajšale čas in burile domišljijo meščanom. V tem edinstvenem mestecu je namreč v navidezno znanem vedno tudi nekaj neznank,” pripoveduje Žigon, ki je sicer tudi idejni vodja omenjenega projekta. Ta temelji na ohranjanju in promociji kulturne dediščine Pirana, ki je po mnenju Marka, Andreja in Barbare v produkcijskem smislu precej zapostavljena. Zgodbe, ki bodo nastale, naj bi bile zanimive tako za obiskovalce mesta, ki jih je iz leto v leto več, hkrati pa tudi za občane, ki se zavedajo pomena zgodovine in dediščine okolja, v katerem živijo. V prihodnjih mesecih že načrtujejo prve projekcije nastalih kratkih filmov o ladjegradnjah v Piranu, starih otroških tradicionalnih igrah in “pandolu”, ki jih bodo obogatili s tradicionalno, značilno za Piran in zaledje, deloma pa tudi z novo nastalo avtorsko glasbo nekaterih članov skupin Vruja (Marino Kranjac, Rok Kleva Ivančič) in Sons (Klemen Domjo, Marko Žigon).
O letalstvu v slovenski Istri
Vzporedno pripravljajo tudi dokumentarni film V zraku nad morjem, v katerem bodo zgodovinsko predstavili Aerodrom Portorož in začetke letalstva v slovenski Istri. “V dokumentarcu bomo predstavili ljudi in osebnosti, ki so pomembno vplivali na razvoj portoroškega letališča in odigrali vidno vlogo pri začetkih letalstva v Sloveniji,” je poudaril Žigon. “V filmu bo obenem govora o pomenu, ki ga ima omenjeno letališče za Občino Piran in širši slovenski prostor, ter o potencialih, ki bi jih bilo mogoče uresničiti v prihodnje,” dodaja.
Izobražujejo, snemajo, raziskujejo
Poleg zgoraj naštetega Barbara, Marko in Andrej izpostavljajo še dva projekta, ki jih čakata v prihodnje. Z učenci Osnovne šole Elvire Vatovec Prade se bodo novembra odpravili na “kreativno ekskurzijo” na Ekološko kmetijo Romane Rejc v Koštabono, kjer bodo raziskovali pomen in značilnosti ekološkega kmetijstva. Otroci bodo poleg snemanja in pisanja na tematiko ekološkega kmetijstva kreativni tudi preko likovnega ter pesniškega izražanja. “Zdi se nam prav, da otroci že zelo zgodaj spoznajo pomen varovanja okolja in se seznanijo z zdravim načinom pridelave živil,” poudarja Andrej Božič.
Ena od izobraževalnih vsebin, ki so jo nedavno pripravili v Zavodu NOMED, pa je tudi predstavitveni film Stari okusi Iste kot poslovna priložnost podeželja, ki si ga je že mogoče ogledati na spletu. Film je nastal v okviru razpisa Mestne občine Koper, posneli in izdelali pa so ga za člane koprskega društva Zdrav podjetnik. To je že drugi predstavitveni video izdelek, ki je plod uspešnega sodelovanja med obema organizacijama.
Blizu jim je tudi glasba
Zavod NOMED tesno sodeluje tudi z različnimi glasbenimi ustvarjalci ter snemalnim studiem Panorama. V kratkem bodo izdali nov videospot nadobudnega Boruta Kavrečiča, mojstra rimane besede iz Hrvatinov, ki se predstavlja z umetniškim imenom Borisbeats. Prihajajoči videospot za pesem Razlika je že njihovo tretje sodelovanje. Pred tem so namreč posneli videospota za skladbi Izpod časti in Zadržujem zase, ki sta bila predstavljena in predvajana na RTV-ju ter ostalih spletnih medijih.
NOMED bo tudi v prihodnje stremel k družbeni angažiranosti in povezovanju s podobno mislečimi organizacijami. Uspešni so v skupnih sodelovanjih z nevladnimi organizacijami, z Društvom Zdrav podjetnik iz Kopra, z Društvom Anbot iz Pirana, z Društvom vinogradnikov slovenske Istre ter s Turističnim društvom Solinar iz Strunjana. “Želimo si, da bi se lahko čim prej posvetili tudi daljšim dokumentarnim filmom, ki se tičejo zgodovinskih trenutkov ali lokalnih posebnosti. Tako bi se naša produkcija širila ter se iz reportaž razvila v dokumentarne filme. S tem bi dodali vrednost obstoječi ponudbi našega zavoda,” je sklenil Žigon.
Kreativnost, ideje in drugačno razmišljanje so vrednote zavoda, ki se rad ponaša z rekom: “Brez razvoja ni obstoja!”
ANA CUKIJATI