Krediti v bodoče le še za najboljše
V Portorožu so se ta teden zbrali finančniki z vseh koncev Slovenije in razpravljali o aktualnih vprašanjih, povezanih z mednarodno finančno krizo in učinkih, ki jih ima ta na slovensko gospodarstvo. To je bila tudi tema uvodnega predavanja profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmirja Mraka.
Osma konferenca Združenja poslovnih finančnikov Slovenije (ZPFS) na temo kapitalske ustreznosti podjetij se je končala z okroglo mizo o zlorabah finančnih vzvodov.
Podjetja se morajo kapitalsko okrepiti
“Naša naloga je izobraževanje vseh, ki v podjetjih upravljajo s financami, najsi bodo to lastniki podjetij, direktorji ali računovodje,” nam je povedal dr. Jožko Peterlin, dolgoletni predsednik ZPFS, ki je bil na konferenci ponovno izvoljen v upravni odbor. “Problemi na področju zadolževanja so veliki. Spreminja se zakonodaja, ki ureja delež kapitala v strukturi virov financiranja bank. To pomeni, da bodo banke dajale še manj kreditov. Podjetja se morajo kapitalsko okrepiti. Da bodo pri bankah imela enake ali le malo slabše pogoje kot pred leti, morajo prikazati bistveno boljše računovodske izkaze. Banke bodo v bodoče dajale kredite le najboljšim.”
Na konferenci so iz več zornih kotov osvetlili problem zadolževanja v podjetjih. To je v veliki meri pogojeno z zmožnostmi bank. Ker se te v tujini ne morejo več zadolževati, nimajo virov in ne morejo kreditirati podjetij. Govorili so tudi o zlorabi prevelikega zadolževanja in s tem povezani plačilni nesposobnosti podjetij. Kje je torej točka, ko stopimo čez rob?
Včasih stranke, danes partnerji
V Sloveniji se je obseg kreditov med letoma 2006 in 2009 povečal z 12 na 20 milijard evrov. Leta 2009 pa smo beležili upad investicij. Banke so praktično zaustavile kreditiranje. “Na neki način nas je kriza presenetila,” je priznal mag. Radovan Jereb, član uprave Abanka Vipa. “Bistveno globlja in daljša je, kot smo predvidevali. Pri nas podjetja krizo rešujejo v glavnem z dolžniškimi viri in ne z lastniškim kapitalom kot na primer v Nemčiji.” Zato se podjetja z bankami dogovarjajov glavnem za reprogramiranje dolgov. Pri tem je bistveno zaupanje v programe, ki jih pripravijo podjetja. Včasih so bila torej podjetja pri bankah stranke, danes je vse pomembnejši partnerski odnos.
Janez Uranič, direktor in partner revizijske družbe Ernst & Young, je poudaril, da so zaradi krize revizije v zadnjem času podrobnejše. Več je tudi pravil in standardov, ki se jih morajo držati revizorji. Problem je tudi, ker uprave podjetij skušajo prevaliti odgovornost na revizorje. To pa preprosto ne gre. Tudi pravnik Primož Raktelj meni, da so zakoni in regulative pri nas preveč zapleteni in obsežni, zato se v podjetjih bojijo, da bi prekršili katerega od členov. “Zaradi bojazni pred odgovornostjo so seje upravnih odborov vnaprej zrežirane predstave, vodilni pa odgovornost prelagajo na bankirje in odvetnike. Ti naj jim povedo, kaj storiti, da na koncu ne bodo odgovarjali.”
Pri nas so najbolj v porastu korupcijska kazniva dejanja. “Majhen otrok se ne more brzdati. Če mu mama reče, naj ne je piškotov, jih bo, ko bo sam, gotovo snedel,” se je pošalil psihoterapevt Zoran Milivojević. “Če majhnega otroka pri takem dejanju ne ujamemo, bo kasneje mislil, da je pametnejši od sistema.” Milivojević iz izkušenj ve, da se kriminalci, ki začnejo že zelo zgodaj, do 40. leta naveličajo kršiti zakone. Spoznajo, da se zločin ne splača in da je milijon evrov enako težko zaslužiti na legalen kot na nelegalen način.
S tem se ne strinja Darko Majhenič, strokovnjak za gospodarsko kriminaliteto iz Nacionalnega preiskovalnega urada. Prav visoko izobraženi strokovnjaki med 40. in 50. letom so njegove najpogostejše “stranke”. “Osumljenci dobro poznajo zakonodajo. Imajo tako ekonomsko kot tudi politično moč,” pravi Majhenič.
Vodilnim slovenskim finančnikom je zato na srce položil predvsem poštenje, ki naj bo njihovo vodilo tudi pri dogovorih z bankami, ko odplačevanje kredita postane problem. V krizi je namreč najbolj nevarno izgubiti prav zaupanje. ALJA TASI
