Briški in istrski vinarji z visokimi ocenami
Proti koncu leta se v Italiji vrstijo predstavitve vodnikov najboljših vin, gostiln in nasploh gastronomske ponudbe. V marsikaterem vodniku so tudi primorski ponudniki, ponekod v posebnem poglavju, ponekod jih pripnejo k sosednji Furlaniji Julijski krajini. Kakor koli, za vidnost in prepoznavnost slovenske gastronomske krajine so tovrstne omembe pomembne in dobrodošle.
Priznanje Tri kupe (Tre bicchieri) so za svoja briška vina v Rimu prejeli (z leve): Mitja Jakončič (Carolina), Silvio Jermann (Sylvmann), Jasmina Četrtič (Ferdinand), Valerija Simčič (Marjan Simčič) in Darinko Ribolica (Klet Brda), skrajno levo je Matjaž Četrtič (Ferdinand).
Foto: FerdinandVodnik Vini d'Italia razvejanega ponudnika informacij iz sveta gastronomije Gambero Rosso, je prvič izšel leta 1987. Izdaja za prihodnje leto je torej jubilejna. V štirih desetletjih so njihove ocene postale izjemno referenčne, saj Tri kupe (Tre bicchieri) označujejo odličnost vin in jim dajejo široko prepoznavnost in naklonjenost. Poimenovanje je ob izidu prvega vodnika pojasnil Daniele Cernilli: “Ker se steklenica vina običajno pije v družbi, najboljšim vino pripadajo trije kozarci!”
Brici v Rimu
V nedeljo je bilo v Rimu veliko praznovanje ob izidu jubilejnega vodnika. Vanj je uvrščenih kar 23.199 vin iz 2614 kleti, 540 jih je dobilo oznako Tri kupe. Največ jih je, kot običajno, iz Toskane (104) in Piemonta (92), tradicionalnih vinskih regij, kjer so v ospredju rdeča vina, ki jih vinska kriza pri sosedih najbolj najeda. Vina iz najpomembnejših tamkajšnjih sort, sangiovese v Toskani in nebbiolo v Piemontu, poskušajo prilagajati novim časom in okusom, jih nekoliko olajšati in zaobliti. V vsej Italiji je zaznati iskanje slogovnih vinskih različic za okuse novih vinskih pivcev, ki pa se za vstop v svet vina ne odločajo tako pogosto, kot so se njihovi starši. Klasike seveda ostajajo klasike, a v ospredje stopajo tudi sočna bela vina in roseji iz regij, ki doslej niso bile v prvi vrsti.
Gambero Rosso je v svoj vodnik leta 2023 prvič uvrstil tudi slovenska vina, za zdaj z ocenjevanjem ostajajo zgolj v Brdih. Prvič so bili za odličnost nagrajene kleti Marjan Simčič, Erzetič, Jakončič in Noüe Marinič, za prihodnje leto so najvišjo oceno dodelili šestim vinom. Slovenska klet Sylvmann Silvija Jermanna, ki je slavo dosegel na italijanski strani Brd, je Tri kupe prejela za vino amber rebula Višvik 2023, Jakončič iz Kozane za belo Carolino Cosana I Classe 2023, Klet Brda za chardonnay Bagueri Superior 2022, Noüe Marinič za chardonnay Groblja Vedrignano II Cru 2023, Ferdinand za sivi pinot ramato amber gris 2024, Marjan Simčič pa za rebulo opoka Medana Jama Cru 2023. Med 28 najvišjimi priznanji v sosednji Furlaniji Julijski krajini jih je bilo nekaj tudi za vinarje slovenskega rodu. Klet Paraschos je Tri kupe dobila za belo vino Ponka riserva 2022, Muzic za belo vino Stare brajde uve autoctone 2024, Primosic za chardonnay Gmajne 2022, Doro Prinčič za friulano 2025, Damijan Podveršič za malvazijo 2022, Alessio Komjanc za modri pinot Dedica 2021. Posebno priznanje za redko vino, podelili so jih zgolj 50, pa je za peneče vino, pridelano po starodavni metodi glera extra brut 18/210 prejel Sandi Škerk.
Najboljše izberejo v Istri
Vinibuoni d'Italia je vodnik pod okriljem Touring Club Italiano, ki ima močan založniški oddelek. Ta izdaja številne vodnike in zemljevide. Vodnik Vinibuoni d'Italia za prihodnje leto je že 21. po vrsti. V zadnjih letih so se povezali s Turističnim združenjem Istre in finalno ocenjevanje pripravili v Novigradu. V vodniku so izključno vina iz lokalnih sort, izjema so peneča vina, pridelana po klasični metodi, v katerih so lahko tudi svetovne sorte. Vodnik in ocenjevanje je zasnoval Mario Busso, ki je z Alessandrom Scorsonejem, someljejem in vodjo protokola italijanske vlade, urednik, obenem pa sta podpisana pod izbor 300 najboljših vin v vodniku, v tem izboru sodeluje še Alessandro Brizzi. Ocenjevanje je priljubljeno, vanj vinarji, ob italijanskih tudi slovenski in hrvaški, oddajo krepko prek 35.000 vin. Prvi izbor opravijo regionalne komisije z več kot 80 ocenjevalci, vina z več kot 91 točkami označijo s krono in jih uvrstijo v nacionalni finale. Letos jih je bilo 744, med njimi so v Novigradu italijanski, hrvaški in slovenski someljeji in novinarji izbrali najbolj všečna vina, trojica urednikov pa vodilnih 300 vin. V vodniku je sicer prek 4500 vin iz 1500 kleti.
Za slovenska vina je bilo pet kron, prejela so jih vina sladki muškat 2024 iz kleti Mahnič, penina brut 48 2021 iz kleti Medot, sauvignon vert opoka Zegla Cru 2023 iz kleti Marjan Simčič, refošk Saurin Hills 2024 iz kleti Steras, pri Decanterju prejemnik platinastega priznanja, in mavazija Capris 2025 iz kleti Vinakoper. Simčičevo in Vinakoprovo vino je bilo uvrščeno med 300 najboljših, novinarji in someljeji pa so v Novigradu odločili nekoliko drugače, izpostavili so vini iz kleti Mahnič in Steras.
Med 300 najboljših vin so iz hrvaške Istre uvrščena vina iz kleti Ipša, DeFratta, Meneghetti in Bernobić, iz sosednje Furlanije Julijske krajine pa med drugimi tudi Alessio Komjanc, Nikolaj Simon Komjanc, Korsič, Muzic, Primosic, Škerk, Škerlj in Zidarich.