Glinene posode za vino v Gruziji izdelujejo že 8000 let

Najstarejše dokaze o predelavi grozdja so arheologi našli na znamenitem neolitskem najdišču Gadachrili Gora v južni Gruziji, nedaleč od tromeje z Armenijo in Azerbajdžanom. Dokaz so sledi vinskega kamna in grozdnih pečk v glinenih posodah, nekakšnih pra kvevrih iz časa približno 6000 let pred našim štetjem. V nekoliko mlajšem najdišču Areni v Armeniji so ob podobnih dokazih našli tudi ostanke preše. Gruzija je tako zgodovinski vinski prvak, njihov vinski marketing pa se v pomembni meri naslanja na zgodbo o 8000 trgatvah.

Sovjetski koncept proti tradiciji

Značilnost kavkaških glinenih posod je, da so jih in jih še vedno uporabljajo tako za fermentacijo kot za hrambo vina, za kar se je njihova obla jajčasta oblika izkazala za nadvse ustrezno. Dolgovečna tisočletna dediščina je v ruskih in zlasti v sovjetskih časih skorajda zamrla, saj je morala Gruzija z vinom oskrbovati velikanski imperij, za kar pa butična pridelava ni bila primerna. V planski ekonomiji, ki je slonela na petletnih načrtih, sta si tedanji republiki na južnem Kavkazu razdelili proizvodnjo: Gruzija je “dobila” vino, Armenija pa vinsko žganje, brandy.