Izjemnih 99 točk za lunar iz kleti Movia!

V velikanskem vinskem svetu je nešteto pridelovalcev, ki iščejo naklonjenost publike. Z globalizacijo vina se je v nekaterih njegovih segmentih konkurenca zelo zaostrila, vina s katerega koli konca sveta so postala dosegljiva z nekaj kliki. Motivi za njihovi izbiro so različni, od železnih navad, pri katerih ni odmika, do lovcev na posebnosti in skrite zaklade. Vmes je široka paleta pivcev in ljubiteljev vina, ki svojo izbiro naslanjajo na slog, način pridelave, na pridelovalca in pogosto na ocene referenčnih vinskih ocenjevanj ali vinskih kritikov. Splet je močno približal njihova mnenja in jim dvignil veljavo.

Prelomna ocenjevanja

Prvo znano vinsko ocenjevanje je priredil francoski kralj Filip Avgust leta 1224, ko so okušali približno 70 vin z različnih koncev. Najbolje se je odrezalo sladko vino s Cipra. V tradicionalnih vinskih deželah poznajo ocenjevanja že zelo dolgo, sodobna pa so se razmahnila po drugi svetovni vojni, med njimi ljubljansko, ki je bilo zasnovano leta 1955, po več poskusih ohranitve pa je v novi dobi zamrlo. Pomembna prelomnica je bila Pariška sodba leta 1976, ki jo je organiziral Steven Spurrier, šlo pa je za slepo ocenjevanje francoskih in kalifornijskih vin, v katerem so francoski kritiki bolje ocenili ameriška vina! Že pokojni Spurrier je tudi idejni oče mamutskega ocenjevalna revije Decanter, v katerem ocenijo kar 18.000 vin.

James Suckling

Foto: Profimedia

Med vinskimi kritiki je bil dolgo najvplivnejši Robert Parker (Wine Advocate), ki je razvil 100-točkovni sistem, njegove ocene so še vedno pomemben kažipot za tradicionalno vinsko publiko. Zaradi mogočnega vpliva in celo ustvarjanja vinskih slogov, je bil tudi kritiziran, del sonaravnih pridelovalcev si ga je izbral za simbol etablirane pridelave in kot tarčo za zanikanje vinskih ocenjevanj.

Letno poskusijo kar 40.000 vin

V zadnjem času je globalno najbolj izpostavljen ocenjevalec James Suckling, nekdanji novinar pri ameriški reviji Wine Spectator, ki je šel na svoje leta 2010. Z ekipo letno degustirajo več kot 40.000 vin, na njihovi spletni strani so ocene približno 330.000 vin. Tudi oni ocenjujejo po 100-točkovni lestvici. Iz ocen in opisov vin sestavljajo poročila in različne lestvice, vinarje pa vabijo na mini festivale na različnih koncih sveta.

Suckling veliko potuje, vsake toliko pride tudi v Brda, edino slovensko vinsko regijo v njegovem osončju. Najvišje ocene dobivajo vina iz kleti Movia in Marjan Simčič, obe sta v Ceglem.

Ob zadnjem obisku so Sucklingovi ocenjevalci dodelili najvišjo oceno doslej, kar 99 točk za rebulo lunar 8 letnik 2024 iz kleti Movia. Gre za konceptualno vino, pridelano po dolgi maceraciji grozdnih jagod, trajala je osem lun. Polnjeno je v litrske steklenice, ker je v vinu tudi nekaj usedlih droži, ki po prepričanju Aleša in Lana Kristančiča vino ohranjajo živo in živahno, obenem pa ga varujejo, saj vina niso žveplali. “Morda gre za najboljše in najsodobnejše oranžno vino,” pravi Suckling, ki ga je navdušila izspostavljena in čista sadnost: “Kot bi okušal popoln mošt.”

Izjemno visoka Sucklingova ocena je potrditev izvrstnega dela v kleti Movia, obenem pa potrditev sonaravne usmeritve in pridelave vin z malo intervencij ter inovativnega iskanja novih poti, v čemer sta oče in sin Kristančič vselej v prvi vrsti.

Ocena je dober signal ljubiteljem tako o vinih iz kleti Movia, ki z vse pomembnejšo Lanovo vlogo dobivajo nove poetike, kot o slovenskih vinih nasploh. V prihajajoči jeseni bo imelo 99 točk za lunar gotovo velik mednarodni odmev. Lunarja iz predprejšnje letine je malo, manj kot 1000 steklenic, vino pa za zdaj še ni v redni prodaji. Še to: Sucklingove točke seveda niso naprodaj, stane pa čas njegove ekipe in tudi ogled njihove spletne strani. •