Prijavljena le tretjina vina

GORNJA RADGONA > “Letošnja letina je stroškovno problematična, vinarji so imeli zaradi veliko dela več stroškov, a bodo tisti, ki znajo, trgatev izpeljali tako, da kupci ne bodo prikrajšani,” je na novinarski konferenci Vinske družbe Slovenije, ki združuje večja vinarska podjetja v državi, povedal njen direktor Dušan Brejc. Dodal je, da nekaj nižji pridelek od povprečnega napovedujejo v vsej EU, desetino manj grozdja so potrgali tudi na južni polobli.

Pri vinu veliko sive ekonomije

Brejc je opozoril, da ukrepi države za boljši nadzor nad vinskim trgom niso ravno uspešni. Lani je bilo v Sloveniji po statistiki Agencije za kmetijske trge (AKTRS) prijavljenega 27,5 milijona litrov pridelka, kar je le tretjina vina, ki naj bi bilo pridelano pri nas. “Neevidentirana, siva ekonomija še vedno negativno vpliva na vinski trg, zato pričakujemo čim prejšnjo oceno pristojnega ministrstva in zasuk v ustrezno smer,” je povedal Brejc. Omenil je še višje dajatve za vinogradnike, denimo, višje zakupnine zemljišč pri državnem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so se od lani povečale za približno 17 odstotkov.

Potrebujemo novo vinsko paradigmo

Brejc je poudaril, da Slovenija nujno potrebuje novo vinsko paradigmo. Opirati bi se morala na tri usmeritve: ustrezna obravnava tistih, ki od grozdja in vina živijo, usmeritev Slovenije v vinsko deželo, ureditev tržnih razmer na domačem trgu.

Perspektiva večjih slovenskih vinarjev je na tujih trgih, bodisi v EU bodisi na trgih tretjih držav, zlasti v ZDA, kjer je sicer gneča, a je to tržišče postalo največje na svetu, je ocenil Brejc. Slovenski izvoz vina narašča, prav tako povprečna cena za liter izvoženega vina, za tretje trge znaša 2,56 evrov.

Za promocijo in pospeševanje prodaje vina na tretjih trgih je EU v zadnjih petih letih namenila 522 milijonov evrov. Največ denarja je uspela dobiti Italija, 213 milijonov, Slovenija štiri.

Povampirjena inšpekcija

“Prepričani smo, da gre pri odločitvi naših nadzornih organov o reviziji porabe denarja pri vinarjih za promocijo na tretjih trgih za nesorazmerno strog nadzor, saj računsko sodišče EU za Slovenijo ni ugotovilo zmot in napak,” je povedal Brejc. “Če se v Italiji pritožujejo, ne vem, kaj bi morali reči mi,” pa je nadstandardni nadzor, kot ga je poimenoval, pokomentiral Silvan Peršolja iz Vinske kleti Goriška brda.

Izvirni greh revizijskih nadzorov, v katerih preučujejo sicer odobrene, potrjene, izvedene in tudi plačane programe promocije na tretjih trgih, je po mnenju Bruna Gabrška iz Združenja družinskih vinogradnikov Slovenije dejstvo, da zadeve, ki jih preučujejo v revizijah, v razpisnih pogojih niso bile zahtevane.

Gabršek se strinja, da gre za nesorazmernost v nadzorovanju, še več, meni, da je “povampirjenost inšpekcijskih služb neskončna”.

V inšpekcijskih pregledih uslužbenci finančne uprave zahtevajo vračilo promocijskih sredstev, tudi ko je povsem nedvoumno, da so bila ustrezno porabljena. Tako so se menda obregnili ob tiskovine, ki so sicer dokazano bile na sejmih daleč od Slovenije, a ker so bile dodane med vino in niso bile vpisane na izvoznem dokumentu, stroška zanje ne priznajo.

Prav tako so za sporno menda spoznali fakturo za tisk tiskovin, saj podjetje, ki jih je natisnilo na oddaljeni celini, po njihovih podatkih ni ustrezno registrirano za tiskarstvo. Doslej so bila na spisku za izredne revizije promocije na tretjih trgih velika vinarska podjetja, na jesen pa pregledi menda čakajo tudi manjše izvoznike vina.

SAŠO DRAVINEC