“Rebula je prava za Brda”
V Brdih nadaljujejo z utrjevanjem prepoznavnosti vinorodnega okoliša in njihovih vin. Zastavonoša je domača rebula, o kateri so že sedmič pripravili poglobljeno degustacijo združenja Brda Home of Rebula. V ospredje vse bolj postavljajo rastišče, torej skupek različnih naravnih in človekovih vplivov vključno s tradicijo in kulturo. Rebula iz Brd, najsi bo s slovenske ali italijanske strani državne meje, je edinstvena, v svetu vina vse bolj prepoznavna in ugledna, a to ni samoumevno, zato Brici mednarodni javnosti vedno znova pojasnjujejo od kod, zakaj in kako.
Enajst vinarjev, povezanih v združenje Brda Home of Rebula pod okriljem Konzorcija Brda, je v svoje kraje povabilo novinarje, someljeje, vrhunske kuharske mojstre in vinske trgovce iz devetih držav. Vsako leto skrbno izberejo goste, ki jim predstavijo Brda in briška vina, poudarek je seveda na kraljici rebuli. Tudi letos je bil uvod v vinogradih, da so gostje spoznali podlago in terase, ki se vijejo okrog gričev. Opoka je magična beseda, tako namreč v Brdih imenujejo lapornato podlago, katere značilnosti in posebnosti se tako po prepričanju vinarjev kot tudi gostujočih agronomov in drugih strokovnjakov odsevajo v tamkajšnjih vinih. Z opoke se je mednarodno moštvo skupaj z vinarji preselilo na bleščeči parket velike dvorane Vile Vipolže, kjer jih je čakalo temeljito seznanjanje z rebulami iz enajstih kleti, dve sta zastopali italijanski del Brd.
Vino in podlaga
“Zgodba o vinu je tudi zgodba o podlagi,” je v začetku krajšega predavanja o briški opoki dejala dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Briška opoka je bogatejša z apnencem od denimo brkinske, je povedala, v njej je tudi precej kamenja. Agronom Giovanni Bigot, predavatelj na videmski univerzi in ugledni vinogradniški svetovalec, ima o briškem rastišču ogromno podatkov. Ob podlagi izpostavlja klimatske značilnosti. Brda imajo po njegovi klasifikaciji toplo in deževno podnebje, a tudi sušna poletna obdobja, v višje ležečih vinogradi hitro odtekanje vode povzroči vodni deficit. Izpostavlja trend naraščanja vročih dni: pred 40. leti je bilo približno deset dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, v zadnjem desetletju že 35, letos pa kar 61 in 15 dni nad 35 stopinjami Celzija. Klimatski dejavniki v povezavi s podlago in vinogradniškimi koncepti, med drugim organsko maso trt, vplivajo na obarvanost, ekstraktnost in dolgoživost rebule. “Povsem dozori in izkazuje svoje značilnosti v sušnih razmerah na izpostavljenih pobočjih,” sklene svoj razmislek o briškem rastišču Bigot.
“Rebuli velja moja absolutna naklonjenost. Prava je za Brda, ima velik potencial.”
Marjan Simčič
vinar
Rebule je petina
V Brdih je rebule nekaj več kot petina vseh vinogradniških površin in je daleč najbolj zastopana sorta, na italijanski strani (Collio) je v ospredju sivi pinot, rebule je dobra desetina, bolje od nje sta zastopana še sauvignon in jakot (sauvignonasse). Brici rebulo pridelujejo v več slogih. Penin je le za okus, prevladujejo mirna vina. Aleks Simčič je v imenu pridelovalcev predstavil najpogostejše slogovne skupine: klasična sveža vina, zorjena vina in macerirana (oranžna) vina. Razlogi za odločitev o slogu slonijo na različnih dejavnikih, osebnih, tržnih, angažmaju potrebnega kapitala in tudi na potencialu vinogradniških leg, je dejal.
V Vili Vipolže se je za dolgo mizo v sedmih letih izmenjalo kar nekaj vinarjev, nekateri so v promocijski ekipi od začetka, nekateri so se pridružili kasneje. Tokrat so predstavili 12 vin iz enajstih kleti, zadružna Klet Brda je v poglobljeno degustacijo prispevala dva vzorca. Degustacijo je povezovala Mojca Mavec, vina sta komentirala Caroline Gilby in Gašper Čarman, glavno besedo pa so imeli seveda vinarji, ki so predstavili svojo kmetijo, filozofijo in pričujoče vino. Marko Skočaj je imel prvi besedo, njegova rebula Dolfo lanskega letnika je fokusirano vino z izrazito svežino in izpostavljeno mineralnostjo, rdečo nitjo tako rekoč vseh rebul. Iz lanskega letnika sta bili tudi nekoliko kompleksnejši vini - deloma zorjeni v lesu - s posestev Medot v Dobrovem in Jermann v Rutarjih, streljaj čez mejo pri Venkoju. Prvo od vin iz Kleti Brda je bila rebula Krasno 2022 z očarljivo cvetico, sledila je Ščurkova rebula up istega letnika, a docela zorjena v hrastovih sodih. Tomaž Ščurek je očitno našel formulo, njihova premijska rebula je vse elegantnejša in ekspresivnejša. Sledile so ji še tri rebule istega letnika in sorodnega sloga. Iz kleti Gradis'ciutta Roberta Prinčiča je skladna z nekoliko izrazitejšo svežino, Fojana rebula 2022 (Edi Simčič) intenzivnejša, rebula epoca (Ferdinand) pa kremasta in mineralna. Naslednji rebuli sta bili iz kovidnega letnika 202, obe dlje zorjeni, bogati in mineralni. Iz kleti Vini Noüe Marinič je bila rebula Erigone z zgodovinskega rastišča, klasificiranega kot cru že pod Marijo Terezijo, sledila je opoka medana Jama Marjana Simčiča, domala kultno vino z veliko mednarodno prepoznavnostjo. “Rebuli velja moja absolutna naklonjenost. Prava je za Brda, ima velik potencial,” je povedal vinar, ki je med pobudniki akcije Brda Home of Rebula.
Za konec sta bili rebuli letnika 2020. Rebula Bagueri iz Kleti Brda ima kar dolgo vertikalo, zadnja leta pa so jo “olajšali” in približali elegantnemu burgundskemu slogu. Degustacijo je sklenila kompleksna rebula oljnate teksture Orbis iz kleti Erzetič iz Višnjevika, ki je zorela v francoskih sodčkih petih različnih vrst lesa.
Atributi rebule
Goste v Brdih so tudi drugo polovico popoldneva in zvečer držali v napetosti z rebulami. V interaktivni degustaciji para vin iz posamezne kleti so bodisi spoznavali razlike v posameznih letnikih ali pa različni polnitvi iz iste kleti, zvečer pa se je ekipa preselila v novozgrajene prostore pri Ščurkovih v Plešivem, kjer je večerjo pripravil kuharski mojster Christian Nardulli, spremljale so jo seveda rebule.
“Rebula je vse bolj prepoznavna, briške nosijo v sebi identiteto, ki jo kljub slogovni raznolikosti zaznaš tudi na slepi degustaciji. K temu so izdatno pripomogle degustacije Brda Home of Rebula,” je v Vipolžah povedal Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu na Zemonu, ki je okušal rebule v družbi še nekaj vrhunskih kuharskih mojstrov.
Rebula ima za nadaljnji pohod na svetovne odre kar nekaj atributov. Rastišče je raziskano, znane so njegove prednosti, vinarji so v veliki večini sprejeli rebulo za paradnega konja. Brda so očarljiva in privlačna, njihova geografska lega v zaledju severnega Jadrana je izvrstna, do beneškega letališča je komaj ura. Dodatna prednost je lega ob meji z Italijo, ki se na svetovnih vinskih zemljevidih veliko bolj sveti od Slovenije, njen severovzhodni del pa je prepoznan kot vrhunska regija za pridelavo belih vin. Nenazadnje je nadvse pomembno tudi, da se vinarji povezujejo za skupni nastop, najsi bo v pričujoči pobudi ali zelo prepoznavnem sejemskem konceptu, s katerim so vidni celo v takšni vinski džungli kot je veronski Vinitaly.
