Slovenski pivovarji so Mednarodni dan piva obeležili v Savinjski dolini

Mednarodni dan piva se je rodil iz zamisli Jesseja Avshalomova iz Santa Cruza v Kaliforniji, ki je s prijatelji prepričal lastnika lokalnega bara, da organizira dan, posvečen pivu. Pobudniki so si zastavili tri cilje: druženje in skupno uživane ob pitju piva, izkazovanje spoštovanja vsem, vpetim v pivovarsko verigo, od hmeljarjev in sladarjev do varilcev piva, distributerjev in strežnega osebja ter spoznavanje piv različnega sloga in porekla. V dveh desetletjih od njenega rojstva so zamisel poprijeli v več kot 80 državah, kjer pripravljajo “nekaj posebnega” v več kot 200 mestih. Slovenci smo se tej zamisli prvič organizirano pridružili leta 2022 s srečanjem v pivovarni Zajc, že takoj naslednje leto pa predstavili domišljen turistični produkt Beer Pass, ki v duhu zbiranje žigov ob obisku sodelujočih pivovarn oziroma pivnic nagrajuje najbolj vztrajne in srečne ljubitelje piva.

Gostiteljica letošnjega srečanja Marta Rojnik je ob desetletnici njihove pivovarne, kjer pivo varijo z uporabo hmelja lastne pridelave, izpostavila pomen trme, ki se dopolnjuje z entuziazmom, sicer bi težko prešli čez vse ovire in čeri, ki spremljajo pivovarski poklic. “Pogosto stiskamo pas in zobe, toda slabi časi bodo minili, dobro pivo pa bo ostalo,” je zaključila in nazdravila s hišnim reklom “En'ga pa še lahka!”

Ljubezen na prvo kobulo

V občini Žalec, ki slovi po najboljšem slovenskem hmelju in kjer deluje Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, so že drugič gostili mednarodni dan piva. Župan Janko Kos je izpostavil pomen panoge za turizem ter naštel vrsto prireditev, ki poleg fontane piv Zeleno zlato vabijo v te kraje v Savinjski dolini. Malo za šalo in malo zares se je spomnil časov, ko še ni bilo strojev za obiranje hmelja. “Takrat smo imeli v dolini po 30.000 pridnih parov ženskih rok, zvečine s Hrvaške, in mnoge so tu ostale. To je bila prava ljubezen na prvo kobulo, kot pri nas pravimo storžkom,” je dejal, istočasno pa se je na šegav način dotaknil jadikovanja nad hudimi časi, saj naj bi pivovarji pregovorno jamrali že od mladih nog dalje, na kar jih starši navadijo tako, da jim kupujejo premajhne čevlje. Ni pa to negodovanje nad poslovnim okoljem s trte zvito, saj je trošarinska obremenitev slovenskih pivovarjev do skoraj sedemkrat večja od nemške, prav tako je DDV za postreženo pivo več kot dvakrat višji kot v Italiji. Država se hvali, kako ji pivo polni proračun, pivci ugotavljajo, da je pivo (pre)drago, pivovarjem pa ostane manj denarja za vlaganje v razvoj, kot bi lahko. Te čevlje bi res bilo potrebno naredit po meri!

Mali in veliki z roko v roki

Svojevrstna posebnost slovenskega Združenja slovenskih pivovarn je enaka teža malih in velikih, kar je s ponosom izpostavil Rok Kregar, direktor prodaje Pivovarne Laško Union. “Pivovarni Laško in Union predstavljata slovensko dediščino, mali pivovarji ustvarjajo nove zgodbe in širijo raznolikost slovenskih piv, skupna pa nam je predanost delu, ki ga opravljamo,” je izpostavil. V kriznih časih, ko skoraj iz vseh držav prihajajo podatki o padcu prodaje, je videl izziv za iskanje produktov, ki bodo pritegnili mlajše generacije. “Zdaj varimo že petino piv z malo ali brez alkohola in smo z novimi prijemi na prvem mestu v veliki skupini Heineken, ki ji pripadamo,” se je pohvalil, tradicionaliste pa povabil na odkrivanje eksperimentalnih zvarkov v Union Experience pivnico in muzej v Ljubljani in na Laško pivovarsko turo v Laško, ki vključuje ogled obrata in pokušino piv. V tolažbo nergačem nad selitvijo osrednje ljubljanske pivovarne v mesto ob Savinji, pa še informacija iz prve roke, da se Union še vedno vari z izvornim sevom pivskih kvasovk, ki naj bi bile dediščina iz časov, ko sta leta 1864 pivovarno ustanovila Ivan in Peter Kosler.

Jože Podobnik, predsednik Združenja slovenskih pivovarn

Foto: Arhiv Pn

Požirek kot poklon

Osrednji govorec je bil Jože Podobnik, novi predsednik Združenja slovenskih pivovarn, sicer lastnik pivovarne Zajc iz Reke na Cerkljanskem. Izpostavil je pomen povezovanja, sodelovanja in spoštovanja vseh, ki soustvarjajo zgodbo slovenskega pivovarstva, saj so prav ljudje tista dodatna, pa čeprav pogosto spregledana vrednost piva. “To so ljudje, ki zgodaj odidejo na hmeljišča, ki razvijajo nove recepte, ki pivo kuhajo, polnijo v steklenice, dostavljajo sode, strežejo goste in vsak dan skrbijo, da slovensko pivo pride do ljubiteljev piva. Zato pivo ni samo pijača, ampak je zgodba vseh teh ljudi,” je dejal in kot cilj izpostavil trud, da slovensko pivo ostane tudi v prihodnje sinonim za kakovost. Dotaknil se je tudi ekonomike, od stroškov dela, energije in embalaže do trošarin, ter izrazil željo, da bi bilo poslovno okolje (bolj) stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano. Da bi spodbujalo vlaganja v kakovost, inovacije, trajnost in odpiranje novih delovnih mest, ne pa da se večina pivovarn bori za preživetje. Izpostavil je, da uspešno pivovarstvo prispeva k uspešnejšemu slovenskemu gospodarstvu, kar potrjujejo podatki, da imamo 89 registriranih pivovarn s 521 zaposlenimi, čeprav pivo reže kruh več kot 8000 ljudem, ki skupno ustvarijo 248 milijonov evrov dodatne vrednosti. Slovenija je s porabo 75 litrov piva na prebivalca nekje na evropski sredini, sicer pa ostaja neto uvoznik “klasičnega” piva, vendar je izvoz brezalkoholnega piva kot nove trendovske pijače že presegel uvoz. Kar dokazuje, da znajo slovenski pivovarji prisluhniti ljudem in skupaj z njimi razvijati nove produkte. Prav zato je zaključil z mislijo, da naj bo vsak požirek piva poklon ljudem, ki ga ustvarjajo.

Piva odlične kakovosti

Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let pripravlja ocenjevanje piv. Strokovni panel je letos prejel 42 vzorcev iz 11 pivovarn in zvarke ocenil glede na ključne senzorične lastnosti kot so videz, vonj, okus, tekstura in stopnja grenkobe. Piva, ki so dosegla najvišje ocene, so prejela pravico do uporabe znaka “Pivo odlične kakovosti” in takih je bilo kar 33, med njimi jih je osem postalo prvak posamezne kategorije. Dobitniki so razpršeni po celi Sloveniji, kar nagovarja k umni uporabi Beer Passa za njihovo odkrivanje, za lažjo odločitev kam na naslednji vrček pa je tu seznam najboljših po kategorijah: Warrior pivovarne Reservoir Dogs in Tektonik Red Eye Rabbit iz Tovarne pivovarne v kategoriji PALE ALE, Berry Club pivovarne Green Gold v kategoriji specialnih piv, Laško Golding iz Laškega v kategoriji svetlih ležakov, Extra pivovarne Reset v kategoriji STOUT, Nook iz iste pivovarne v kategoriji NEIPA, Angel iz Savinjske pivovarne v kategoriji IPA ter še Tektonik Nula, v kategoriji brezalkoholnih piv. Priznanja je podeljevala strokovna direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Petra Medved Djurašinović, ki je ob čestitkah pivovarjem izpostavila pomen piva kot dela gastronomske in turistične ponudbe Slovenije. Kar potrjuje dejstvo, da je bil za letošnjega prejemnika 300 litrov piva za obisk vseh dvanajstih pivnic v knjižici Beer Pass izžreban ljubitelj piva iz Nemčije, 100 litrov piva za pet obiskanih pivnic pa je prejel Anton Selan iz Kostela ob Kolpi, sicer lanski prejemnik velike nagrade, ki je tako dokazal, da se zvestoba splača. •