V Italiji se proti modri rakovici borijo tako, da jih čim več pojedo
Pred leti so tujerodne modre rakovice v lagunah severnega Jadrana šteli v primerkih, letos jih že v tonah, celo stotinah ton. Modra rakovica žre školjke, ki jih z lahkoto odpira. Beneški ribiči se bojijo, da bo rakovica iz zahodnega Atlantika prevladala v laguni.
Modra rakovica (Callinectes sapidus) najraje živi v peščenem in blatnem okolju, torej je zanjo beneška laguna nadvse primerna, naselila pa je pravzaprav celotno obalo med Ravenno in Caorlami. Raste hitro, hitro se tudi razmnožuje, odrasli raki, ki zrastejo celo do enega kilograma, pa skorajda nimajo naravnih sovražnikov. Plenijo jih le želve in velike ribe. Z malimi raki bi se lahko hranile jegulje, ki jih je v beneški laguni veliko manj kot nekoč, orad, ki jih je največ, pa modra rakovica ne zanima. Dobra novica glede njenega širjenja pa je dejstvo, da gre za kanibalično vrsto.
Modra rakovica je že na jedilnih listih gostiln
Nad modro rakovico najbolj obupujejo školjkarji v delti reke Pad, saj uničuje gojišča vongol. Žre tako majhne kot srednje velike školjke, probleme pa povzroča tudi ribičem, ker rakovice trgajo mreže, še posebej rade, če so v njih sipe. V Italiji pospešeno preučujejo možnosti za gospodarski ribolov modre rakovice in s tem nadzor populacije.
“Modro rakovico uporabljamo za pripravo fonda, meso, ki je kompaktno in nekoliko bolj sladko kot meso naše rakovice, pa je sestavina krožnika, s katerim smo križali okus karbonare in morja.”
Tomaž Kavčič
Pri Lojzetu, Zemono
Letos, ko je invazija modrih rakovic prešla vse meje, je zanimanje zanjo zraslo tudi med potrošniki. Še nedavno je bila na pultih ribarnic neopažena, zdaj je zelo iskana. Cena za kilogram je z nekaj evrov poskočila na prek 10 evrov, vse pogosteje pa je modra rakovica tudi na jedilnikih italijanskih restavracij. Del strategije za vrnitev naravnega ravnovesja bi lahko bila nizka cena modre rakovice, a to ne more biti trajna rešitev, menijo nekateri.
Sprva zanimanje za rakovico žene radovednost, kakšen je okus severnojadranskega predatorja, slednjič pa njena okusnost. Modra rakovica ima meso podobnega okusa in teksture kot tukajšnja rakovica, seveda pa je ne dosega, poročajo lokalpatriotsko navdahnjeni dobrojedci. Modra rakovica je zelo okusna tudi brez oklepa: po starem beneškem receptu še žive rake, ki se levijo, denejo za dve uri v stepena jajca, ko se najedo jajc, jih ocvrejo.
Proti rakovici se borijo tako, da jih jedo
Predsednik italijanske dežele Veneto Luca Zaia je na čelu kampanje, da se čim več modrih rakovic iz lagune spravi na krožnik. Zaia je stalni gost v gostilni Pri Lojzetu pri Tomažu Kavčiču na Zemonu, ki ga je uspel prepričati, da je modro rakovico uvrstil na jedilnik. “Uporabljamo jo za pripravo fonda, meso, ki je kompaktno in nekoliko bolj sladko kot meso naše rakovice, pa je sestavina krožnika, s katerim smo križali okus karbonare in morja. S panceto se lepo ujame v omaki za njoke,” je povedal Kavčič.
V naših ribarnicah še nimajo modre rakovice, tudi zanimanja ni. Verjetno bo tako ostalo, saj ni pričakovati, da bi se naselila v našem morju, ker zanjo ni tako privlačno kot so peščena obrežja in predvsem lagune v Italiji. Tudi ribiči še ne poročajo o kaj več kot kakšnem primerku, menda pa jih je precej več v mrežah kočaric iz hrvaške Istre.