V tujini cenijo teran, doma je priljubljen na osmicah
Med manjše vinske prireditve, ki se v naših krajih zvrstijo v začetku leta kot nekakšna napoved na veronski Vinitaly, sodi tudi Teranum, posvečen rdečim vinoma s Krasa, ki je potekal v soboto v središču Trsta.
Kraški rdečini sta pretežno teran oziroma refošk in na njem sloneče zvrsti, med razstavljavci z obeh strani državne meje, ki je istočasno meja med vinorodnima okolišema Carso Kras na italijanski in Kras na slovenski strani meje, pa lahko srečamo tudi nekaj “sosedov” od Doberdoba na Goriškem do Milj. Prireditelji vselej poskrbijo tudi za kakšno gostujočo vinsko deželo: tokrat je v Trst prišlo nekaj vinarjev iz okolice Sondria (Valtelina). Tudi tam stavijo v glavnem na eno rdečo sorto, na nebbiolo, ki daje na izbranih legah, kot je na primer Inferno (Pekel) vina, ki kljubujejo času in prostoru.
Založen teran v kleti ni stran vržen denar
In prav odkrivanju obnašanja terana oziroma refoška v teh dveh dimenzijah je bil namenjen uvodni posvet, na katerem so sodelovali vinski poznavalci in publicisti Matteo Gallelo, Jacopo Cossater, Roberto Filipaz in Toni Gomišček. V pokušino in razpravo so bila ponujena vina letnikov od 2005 do 2012, vendar ni šlo za klasično vertikalo, saj so vzorce prispevali različni vinarji, tako da so se ločevala že po mikrolokacijah kot po različnem pristopu do dela v vinogradu in v kleti. Ne glede na to slogovno pestrost so vsi vzorci potrdili prepričanje, da nismo vrgli denarja stran, če smo kakšno steklenico refoška ali terana založili v kleti.
Je teran vino zgolj za osmice?
Drugo vprašanje pa je, kako takšna vina uveljaviti na vinski karti oziroma kje je danes mesto kraškega terana in okoliškega refoška v gostinstvu. Izkušnje številnih pridelovalcev nakazujejo, da je tujina celo bolj dovzetna do teh dveh rdečih posebnežev kot so Tržačani, ki sicer teranu in refošku najraje izkazujejo čast z obiskom osmic na podeželju, v mestu pa raje naročajo kakšno drugo vino.
Priložnosti za iskanje spajanja vina s hrano so sicer na sami prireditvi omogočali člani pobude Okusi Krasa, ki so s svojimi drobnimi prigrizki prijetno dopolnjevali ponudbo sodelujočih kleti. “Letos smo imeli približno petdeset razstavljavcev, poleg vinarjev in gostilničarjev tudi oljkarje, sirarje, čebelarje, pridelovalce žganih pijač… Ob osemnajsti izvedbi je bil Teranum najbolj pester doslej,” se je lahko pohvalil Matej Škerlj, vinar in predsednik Društva vinogradnikov s Krasa, ki Teranum organizira. Upravičeno je bil zadovoljen tudi s številom obiskovalcev prireditve, ki jo je ponovno gostil hotel DoubleTree by Hilton v samem središču mesta.