Lokvarske jedi zoper jezo

Potem sem segla po neki knjigi in odprla se mi je na strani, kjer je zgoraj pisalo: “Nekaj statistike”. Nisem nikakršna ljubiteljica številk in matematične urejenosti, pa vendar se mi je oko ustavilo pri podatku, da 45 odstotkov uslužbencev redno izgublja živce na delovnem mestu, da tretjina ljudi sploh ne govori s sosedi in da več ko 80 odstotkov voznikov trdi, da so bili deležni jeznih in besnih psovk sovoznikov. Kar 71 odstotkov ljudi ponori zaradi prepočasnega interneta.

Govorim vam o jezi, ki jo vsi dobro poznamo. Samo moj mož se ne jezi, vsaj tako trdi. On kar zaloputne z vrati, ali pa začne metati svinčnike ... Včasih kriči, ali po njegovo “bolj glasno pove”. Aha, torej se jezi, mar ne, saj so taka dejanja tipična zunanja znamenja - jeze.

Jeza utrudi človeka. Utrujenost je posledica izgube energije, porabe vitaminov in mineralov, saj se telo trudi izdelati protistresne hormone. Nas pa bolj zanima, kako lahko s hrano dobimo toliko dobrih hranilnih snovi, da nas drobcen stresni “bacil”' ne bo sesul, marveč se mu bomo zmogli upreti in ubraniti ter ohraniti mirno kri.

Na Lokvah nad Gorico sem v gostilni Winkler jedla - lokvarske jedi. Joto z zeljem, šnite z jajci, njoke z zelišči ... Pa sem si rekla, glej, glej, vse kar pomaga ohranjati dobro voljo in preganja jezo. Stopila sem do Martine Gorjan Sulič, ki vodi domačijo Pri Tončkovih in z doma pridelano hrano in zelišči zalaga brata Primoža. “On je glavni kuhar v gostilni,” je rekla in povedala, da je študirala ekonomijo, a je čutila dolžnost do doma in domačega kraja, zato ni ekonomistka v kakem mestu in podjetju, marveč samostojno vodi svojega.

Jeza je odziv na stres

Jeza je neposredni odziv na stres. Ta ni nujno samo negativen, saj nam omogoči ustrezno ravnati ob nevarnosti, ko reagiramo, ne da bi prav premišljali. Na primer odskočimo vstran, da nas ne povozi avto, ali piči kača ... Po drugi strani nas spodbuja k akciji in naredi življenje zanimivejše. Toda pretiran stres, ki se nenehno kopiči in prerase v jezo, je izrazito negativen in tudi škodi zdravju!

Jeza nastaja in se tudi ohlaja v možganih. Za to skrbi amigdala, ki jo sestavljata dve kompleksni, med seboj povezani jedri mandljaste oblike, globoko levo in desno v možganih. Ti jedri uravnavata čustvene odzive človeka na dogodke v okolju. Tu se rodijo jeza, bes, srd in tudi strah, anksioznost in podobno. Pa tudi veselje, radost in druga pozitivna čustva. Jedri sta pri moških in ženskah različno veliki in tudi čustva so locirana drugače. Pri ženskah se na primer ob gledanju grozljivih prizorov v filmu “vznemiri” levo jedro, pri moškem pa desno. Vtis traja pri ženskah dlje kot pri moškem, zato so čustva daljša in tudi intenzivnejša. Najlažje si to “kuhanje čustev” predstavljamo s kuhalnikom na dve plošči. Leva, ženska, je nekoliko manjša kot desna, a daje več skoncentrirane moči. Ker pa ženske nismo samo ženske in moški niso samo moški, je stvar na koncu prepletena, kakor da bi pretežno kuhali na eni plošči, pa vendar bi jed dokončali na drugi ... No, tudi čustva niso samo enoznačna.

Zaradi stresa in jeze začneta nadledvični žlezi izločati kateholamine, to je stresne hormone: adrenalin, noradrenalin, kortizol in dopamin. Jetra takoj izločijo rezervni sladkor glikogen v kri, da imamo hitro več energije v možganih in mišicah, posledično tudi hitreje dihamo, pospeši se srčni utrip in dvigne se nam krvni tlak. V možgane in mišice pride tudi več kisika, holesterol se nam dvigne, prebava pa upočasni. Iz povedanega sledi: hipna stres in jeza sta lahko koristna, če imamo zaloge vseh hranilnih snovi in se torej lahko hitro odzovemo na nevarno situacijo. Če pa stres in jeza trajata dolgo časa ali se nenehno ponavljata, pa nastanejo težave.

In rešitve?

Večina strese z rokava: naučimo se premagovati stres in jezo. In omeni meditacije, jogo, trening pravilnega dihanja in podobno. Vendar brez ustrezne prehrane ne bo rezultata.

Prvič: preprečimo padec sladkorja, ki sproži reakcijo v živčnem sistemu ter povzroči jezo, zmedenost in paniko. Padec pa povzročajo velike količine predelanega sladkorja, premalo beljakovin in maščob, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter premalo vode.

Nujno je torej treba zagotoviti dovolj beljakovin in vlaknin, ker to uravna krvni sladkor. Včeraj je bil svetovni dan jajc, zato se je dobro spomniti, da so jajca najbolj popolna beljakovina. Razne frtalje, šoto in vse druge jedi iz jajc so takoj pri roki. Jajca s holesterolom preprečujejo padec serotonina v možganih in posredno tudi agresivnost. Prav tako koristijo košček mesa ali ribe, celo fižol kot rastlinski vir beljakovin. Ne pozabimo na joto in druge tradicionalne slovenske jedi, ki imajo široko paleto sestavin zoper jezo.

Prava rešitev sta tudi bela ječmenova kava in kruh. Tako kot so včasih jedli. Ker so jedli črn kruh, so za daljši čas ohranjali raven energije. In ker so zamešali mleko, so dobili beljakovine in minerale ter aminokislino triptofan, ki preprečuje stres in pomaga pri nastajanju serotonina. Ta je pomemben še zlasti zvečer, da nas umiri pred spanjem.

Čez dan so primerni krompirjevi njoki z zelišči, ker imajo dolg glikemijski indeks in zelišča, ki z vlakninami še bolj upočasnijo prehod. Tak pomen imajo tudi koščki pršuta ali siri in skuta, ki imajo veliko kalcija za mirno kri. Padec ravni krvnega sladkorja povzroči izgubo kalija. Pomanjkanje kalija pa duševni stres. Privoščimo si tudi banano, pistacije in krompirjeve jedi. No, pri tem ne gre brez vitamina D, ki ga najdemo v domačem surovem maslu.

Zeliščni njoki s koprivami (avtor Primož Gregorič, gostilna Winkler, Lokve). Krompir skuhamo, ga olupimo, pretlačimo, dodamo jajce in malo moke, potresemo s parmezanom, dodamo blanširane in sesekljane koprive, premešamo in oblikujemo njoke. Skuhamo jih v slanem kropu. Posebej na maslu prepražimo koščke kraškega pršuta, potresemo s šetrajem ali drugimi zelišči in s tem zabelimo njoke.

V njem so topni vitamini A, E, D in K. Če teh vitaminov nimamo, se kalcij v telesu ne more vezati. Kdor ima dovolj kalcija, je bolj miren in zadovoljen. Prav maslo iz mleka živine, ki se je pasla, je bogato z vitaminom A, ta je nujen za zdravo delovanje nadledvičnih žlez, ki sproščajo stresne hormone. Maslo ima tudi lecitin, ki je nujen za presnovo holesterola. Prav tako ima stigmasterol, ki sodi med rastlinske sterole in mu s tujko pravimo tudi “Wulzen faktor” ali faktor proti otrplosti. Saj pravimo, da je nekdo otrpnil od strahu ali jeze ...

Drugi faktor v maslu je “faktor X”, ki je živalska oblika vitamina K oziroma K2, ki je izključno samo v mlečni maščobi pašne živine in ima zelo veliko vlogo za zdrav razvoj možganov in živčnega sistema.

Veliko vlogo imajo tudi minerali

Če hočemo obvladati jezo, je na mestu primorska jota. V njej najdemo kopico mineralov: cink, kalij, magnezij, kalcij in tudi železo, če so bili v joti tudi koščki mesa. Cink, ki je v fižolu, zelju, v rdečem mesu, ribah, bučnih semenih in še kje, sodeluje pri zdravljenju duševnih motenj. Kalij je nujno potreben za pravilno delovanje srca in živčnih celic. Privoščimo si banane, krompir, špinačo, redkev, papriko, paradižnik in breskve. Skoraj vedno nam ob pomanjkanju kalija primanjkuje tudi magnezija. Tedaj nam šumi v ušesih, slabo spimo, dobimo migreno, zmedeni smo in in manj ali nič vzdržljivi. Privoščimo si čokolado, kakav, polnovredna žita, fige, sončnična in bučna semena in mandlje.

Za zdrave živce je pomemben tudi kalcij, ki vedno nastopa v razmerju z magnezijem. Prav tako nam ne sme primanjkovati železa. To je odgovorno za prenos kisika po krvi. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači. Za vezavo železa potrebujemo še baker in že omenjeni vitamin C. Bakra je največ v jetrih in sardelah, semenih, gobah, fižolu in suhih slivah.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Za dobro delovanje nadledvičnih žlez je odločilnega pomena tudi vitamin C. Če ga je premalo, smo razdražljivi. Stranski proizvod stresa so namreč tudi prosti radikali, zato potrebujemo antioksidante, poleg vitamina C še karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja. In ne pozabimo piti veliko vode! A se sploh splača jeziti?

Predlog: Kdor je nagnjen k jezi, naj zjutraj spije ječmenovo kavo in naj si na dober ajdov, ržen, ovsen ali koruzni kruh namaže domače maslo in marmelado iz jagodičja. Opoldne naj zaužije primorsko joto ali njoke. Za vmesne prigrizke naj si privošči jajčno frtaljo, zvečer pa popečeno polento s koščki pršuta ali šnite z mlekom.

Zeliščni njoki s koprivamiIvan Merljak