Luskavica - ni usodna, je pa nadležna!

Luskavica ali psoriaza (lat. psoriasis vulgaris) je po medicinskih ugotovitvah neozdravljiva avtoimuna kronična in vnetna bolezen. Menijo, da je latentno prisotna pri večjem številu ljudi, a ni nujno, da se pojavi. V razvitem svetu prizadene približno pet odstotkov ljudi, pogostejša je v severnih predelih Evrope, ponekod v svetu pa je ne poznajo. Statistično ugotavljajo tudi povezanost luskavice s preobčutljivostjo na gluten.

Bolezenski znaki

Najpogostejši znaki bolezni so pordela žarišča na koži, včasih izrazitejše barve, z belkastimi ali srebrnkastimi luskami. Spremembe se najprej pojavijo na lasišču, na komolcih, kolenih, v predelu križa in zadnjice. Če so prizadeti nohti, postanejo rumeni, se odebelijo in deformirajo; včasih imajo pikčaste vdolbinice. Luskavica se lahko pojavi tudi na obrveh, v podpazduhi, okrog popka in v dimljah. Nekaj odstotkov bolnikov ima tudi bolečine in otekanje kot pri revmatoidnem artritisu. Ko se simptomi umaknejo, je koža videti povsem normalno, toda znamenja se lahko spet pojavijo ...

Psoriaza ni nalezljiva

Bolezen je posledica prekomerne delitve kožnih celic, ki nastajajo in odmirajo do desetkrat hitreje kot normalno. Celice kože nastajajo v globljih plasteh in “potujejo” proti površju približno 28 dni, nato se odluščijo. Pri luskavici pa za to potrebujejo samo nekaj dni. Na prizadetih mestih celice ne morejo dozoreti in se kopičijo. Posledica sta pordelost kože in vnetje. Po obliki kožnega izpuščaja ločimo več oblik luskavice, ki se lahko pojavljajo hkrati.

Potrjeni vzroki za luskavico so: stres, alkohol (ki spodbuja izločanje histamina in s tem vnetja), kajenje, hude sončne opekline, izpostavljenost mrazu in suhem zraku, poškodbe kože, vnetja žrela ali celo nekatera zdravila (antidepresivi, litij, zdravila, ki znižujejo povišan krvni tlak, zaviralci receptorjev beta, zdravila proti malariji). Bolezen je lahko dedna, saj ima ponavadi to bolezen vsak tretji v družinah, v kateri se pojavlja. Na Michiganski univerzi v ZDA so ugotovili, da luskavico zelo pogosto sproži zadrževanje jeze in negativnih čustev, skupaj s stresom, ki jezo spremlja.

Medicina pomaga z mazili

Luskavico medicina blaži z mazili, ki jih nanašamo na prizadete dele kože, in tudi z oralnim jemanjem zdravil. V zadnjih letih uporabljajo tudi biološka zdravila. Mazila in kreme vsebujejo kortikosteroide ter salicilno kislino in premogov katran. V obeh primerih gre za protivnetna zdravila, ki blažijo in upočasnijo proces bolezni, salicilati pa pospešijo luščenje poroženele povrhnjice. V terapiji uporabljajo tudi sončno svetlobo ali fototerapijo z žarki UVB valovne dolžine 290-320 nm. Metoda je kar učinkovita, še posebej v kombinaciji s kremami in vlažilnimi geli iz aloe vere, ker vsebuje magnezijev laktat, ki zmanjšuje srbenje.

Luskavico blažijo tudi kopeli iz stvari, ki jih najdemo v vsaki kuhinji. Tako hladna kopel z vinskim ali jabolčnim kisom uničuje bakterije na koži, saj te samo še poslabšajo simptome luskavice, zlasti srbenje. Kopel iz fino mlete ovsene moke v vodi sobne temperature blaži srbenje. Za mehčanje kožnih lusk priporočajo tople sproščujoče kopeli. Po petih minutah, ko se koža mehča, v kopel vlijemo malo mandljevega olja in počivamo še deset minut. Potem telo osušimo in namažemo z vlažilno kremo iz aloe vere ali iz kamilice in ognjiča; nato še z orehovim oljem.

Bolj “domači” so napotki patra Ašiča in njegovega naslednika mag. Jožeta Kukmana. Navajata kopeli iz poparkov brinovih, borovih in smrekovih vejic ali iz ovsene slame ali senenega drobirja. Kot mazili priporočata laneno in brinovo olje. Ob tem je priporočljivo pitje čaja iz pegastega badlja, ker zmanjšuje vnetje.

Apiterapija

Star ljudski način zdravljenja luskavice je z medom. To menda pomaga tudi tedaj, ko vse druge metode odpovejo. Vzamemo pol čajne žličke kamilic in enako količino rmana, skuhamo čaj in ga pijemo trikrat na dan po posebnem postopku: v prvem tednu v čaj damo po pol čajne žlične medu, v drugem tednu po eno žličko, v tretjem tednu po poldrugo žličko, v 4., 5., 6. in 7. tednu po dve, v 8. tednu spet poldrugo žličko, v 9. po eno in v 10. tednu po pol žličke.

Med kuro pa bolniki ne smejo piti alkohola, ruskega čaja, pijač z ogljikovo kislino, od piva do sadnih moštov, prav tako ne smejo uživati nobenih ostrih začimb, svinjine in svinjske masti ter soli. Jesti morajo lahko prebavljive jedi, malo mesa, veliko surovega kislega zelja in zelenjave, skute in sirotke. Popolnoma se morajo odreči kajenju! (R. Willford: Zdravilne rastline in njih uporaba, Založba Obzorja, 1971).

Kako si lahko pomagamo s hrano?

Vsem, ki imajo luskavico, primanjkuje maščobnih kislin omega 3 vseh frakcij; te zavirajo delovanje arahidonske kisline, ki sproža vnetja. Uživanje omega 3 iz ribjega olja (losos, slanik, sardele, skuše) in rastlinskih virov (hladno stisnjeno ričkovo, laneno in orehovo olje) je treba kombinirati še z živili, ki vsebujejo skoraj vse vitamine skupine B ter minerale: krom, selen in druge. Vitamina C in E preprečujeta poškodbe celic v koži ter delujeta protivnetno. Vsi antioksidanti, zlasti še vitamina C in E, betakaroten in selen, lahko veliko pripomorejo k izboljšanju bolezni, če je luskavico sprožil stres. Vitamina C je veliko v citrusih in zelenjavi, vitamina E je največ v hladno stiskanih nenasičenih oljih pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol, betakaroten pa je v karotenoidih (korenček, paradižnik, buče ...).

Obsežna evropska raziskava je pokazala, da imajo starejši bolniki pomanjkanje vitamina D3, zaradi manjšega nastajanja tega vitamina v koži in manjše aktivnosti starejših ljudi na soncu. Vitamin D3 pa se bolje absorbira prav z omega 3; dobimo ga v jajcih, mlečni maščobi, ribah ... V veliko pomoč je vitamin B12 (dobimo ga v rdečem mesu) v kombinaciji z avokadovim in drugimi hladno stiskanimi olji, ki imajo veliko nenasičenih maščobnih kislin omega 3, omega 6 in omega 9.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Jedi s cinkom tudi sicer skrbijo za zdravo kožo in nohte. Cink pospešuje celjenje kože; to najbolje “počne” v kombinaciji z bakrom. V italijanski raziskavi med bolniki z luskavico so ugotovili, da se je pri vseh, ki so uživali veliko karotenoidnih snovi (korenje, paradižnik, špinača) nevarnost ponovitve bolezni precej zmanjšala.

Dobro raziskana je tudi vzročna povezanost pojava in razvoja luskavice pri kadilcih. Pri kadilcih, zlasti pri ženskah, se luskavica pojavi kar dvakrat pogosteje kot pri nekadilcih. Menda je kajenje vzrok za luskavico kar pri četrtini vseh primerov. Torej, podobno kot pri drugem velikem vzroku, alkoholu, tudi tu lahko sami največ storimo s pametnim ravnanjem.

Sladek skutni namaz z medom in zelišči

> Albuminsko skuto zmešamo s sladko smetano, dodamo nekaj kapljic limoninega soka, na drobno sesekljane meto, meliso in pehtran ter ščepec cimeta in med. Dobro premešamo in ponudimo.

> Skutni namaz z zelišči in sezonsko zelenjavo

> Albuminsko skuto zmešamo z jogurtom ali kislo smetano, dodamo na drobno narezane razne vrste paprike, čebulo, redkvico, paradižnik, p'ske (mlade poganjke česna), lističe mandljev ter raznovrstna zelišča (drobnjak, bazilika, peteršilj, rukola). Mazav namaz nanesemo na ajdov kruh ali krekerje.