Malo puntarskega še vedno imamo

> Kako to, da so vas prosili, da vodite združene pevske zbore, in predvsem, zakaj ste rekli da?

“Bil sem član pripravljalnega odbora in naloženo mi je bilo, da pripravim koncert v Tolminu na puntarsko tematiko. Septembra lani so na dogodku nastopili Simfonični orkester RTV, tolminski pevci in komorni zbor Ave. Že takratsmo se dogovorili, da moram prevzeti tudi zaključno slovesnost. Pri maši smo zapeli dela Ubalda Vrabca, Lojzeta Bratuža, ki je še vedno zelo priljubljen, in nekaj posladkov iz svetovne literature. S pevci nisem delal od začetka, pripravili so jih njihovi zborovodje, in to izvrstno, kar me zelo veseli.”

> Kakšna je akustika v cerkvi?

“Sijajna. Ko smo vadili, sem rekel pevcem, naj se predvsem pri a capella petju zelo potrudijo in poskušajo s skrajnim pianissimom. Naj se poglobijo vase in v mislih vidijo te žrtve.”

> Pa se lahko v mislih in duhu vrnemo v to davno preteklost?

“Res je punt zgodovinsko oddaljen. In vmes se je zgodilo še marsikaj hujšega in bolj tragičnega. Malo tega puntarskega pa Tolminci seveda še imamo. Tudi moj, bogve v katerem kolenu, prednik Martin Munih je bil razčetverjen tu na Travniku. Ne vemo, kaj se bo še zgodilo, in koliko se bomo morali upirati.”