Maria Gilda in njena krušna golobica
HLODIČ > “Če nis prenotau, ne boš sedu,” me je opozorila Maria Gilda Primosig na velikonočni ponedeljek, ko sem jo obiskal v njenem lokalu, pred katerim je debela glicinija; verjetno je tam še iz Napoleonovih časov. Zasačil sem jo z rokami v moki, saj vse testenine sama pripravlja. Hladilna vitrina ob točilnem pultu je prelepljena z nalepkami Osterie d'Italia in letnicami, ko jo bila gostilna priporočena članom združenja Slow Food kot lokal, kjer lahko za zmerno ceno jedo pristno krajevno hrano.
“Z Arcigolo prej in Slow Foodom zdaj dobro sodelujem. Mar veš, da so prihajali k meni profesorji univerze za gastronomijo iz Polenza in da sem jih učila kuhati brižo (juho iz kislega mleka), štakanje (matevža), mrvo (nekakšen praženec z zelišči) in druge naše stare jedi,” se pohvali.
Kuharski samouk
Maria Gilda je kuharski samouk: kar se je naučila ob domačem štedilniku, je najprej ponesla v svet, nato pa se je ob rojstvu drugega otroka vrnila domov. Domotožje je sicer bolj kot ona čutil njen mož Peppino Ruttar, ki je bil vse do upokojitve taksist.
Tudi Maria Gilda je že upokojenka, toda vnukinji Vidi Rucli, ki študira v Ljubljani, sta obljubila, da še dve leti ne bosta zaprla gostilne. “Pravi, da bi jo potem ona mogoče prevzela. Če prej ne dobi kakega moroža gor v Ljubljani. Oh, te čeče, pri njih nisi nikoli siguren,” pripomni Peppino, ki skrbi za goste pri točilnem pultu, pripravo miz in še vrsto drugih malenkosti, ki jih postori brez da bi mu Maria sploh kaj rekla. Ob koncih tedna jima priskoči na pomoč sin Roberto, hči Donatella, ki je duša in srce projekta Postaja Topolovo, pa mamo predvsem spodbuja, naj napiše knjigo receptov. Čas za kaj takega še ni napočil, saj Maria še vedno sama goji in nabira številna zelišča, ki dajejo okus njeni kuhinji.
Velikonočna golobica
Ko si umije roke, prinese pokazati velikonočno golobico, posebno oblikovan kruh, ki je moral biti na vsaki mizi v Benečiji. “Ta golobica ima trojni namen. Kot ptič miru prinaša spravo v hišo, v glavi ima orehovo jedrce, ki nuca za pamet, v trebuhu pa jajce, ki je simbol plodnosti. Ali ni zanimivo, da se je največ otrok v naših krajih rodilo ravno devet mesecev po veliki noči,” se posmeje in jo nežno načne ob zadnjem poduku, da je kruh iz navadnega, ne pa morebiti iz sladkega testa.
TONI GOMIŠČEK
