Marija Magdalena ga je prva iskala

> Več kot petnajst let je minilo, odkar ste odšli iz Kopra, lani pa ste se po kadrovskih spremembah v koprski škofiji vrnili na mesto stolnega župnika. Kakšno so bila vaša občutja ob vrnitvi?

“Vrnitev v Koper je bila izziv, kot so bili pred tem nekateri drugi dogodki. Na primer tisti, ko sem Koper zapuščal, odšel najprej na študij v Rim in zatem v Ljubljano. Morda mi bo življenje, ki sem ga živel z bogoslovci, ga z njimi delil, torej ta izkušnja iz Ljubljane pomagala, in v to verjamem, da nekaj tega vnesem v pastoralno prakso. Ko me je škof poklical in mi povedal, da bom šel za župnika v Koper, sem to dojel kot klic, da je to, o čemer govorimo in o čemer pišemo različne teorije, mogoče spraviti v življenje. Seveda je na moje doživetje vplivalo dejstvo, da čutim z mestom vez. Tu sem bil kaplan, tu je bila moja prva župnija. Pozneje sem delal v uredništvu Ognjišča. Nekaj mojega srca je tako ostalo v Kopru in navdajalo me je veselje, da bom srečal ljudi, ki sem jih poznal. Hkrati pa tudi strah. Mnogi so me opozarjali, da ne bo več tako, kot je bilo, da so se stvari spremenile. Obe plati tega novega izziva sta me vznemirjali.”

> Ste občutili nelagodje?

“Niti ne. A bilo je nekaj neizrečenosti. Prva srečanja z ljudmi so bila prisrčna. Zelo lepo so me sprejeli, mnogi so me poznali, prišli so me pozdravit v velikem številu. Toda potem se začne vsakdanjik, ko je treba znova zgraditi vezi, ki so bile v teh letih opuščene ali jih ni bilo.”