Med nominirankami za Slovenko leta 2010 je bila tudi naša novinarka Maksimiljana Ipavec
Čeprav si je naslov Slovenke leta 2010 priborila prva dama smučarskega teka Petra Majdič, je izbor tokrat neposredno zadeval tudi vso Primorsko. Med letošnjimi nominirankami se je namreč znašla tudi Maksimiljana Ipavec iz Orehka, sicer novinarka našega časnika, ki se je odločila, da svojega državljanstva ne bo več razumela zgolj kot pasivno danost. Raziskovati je začela svetovno zakladnico pesmi upora, zbrala okoli sebe somišljenice in na noge postavila pevski zbor Kombinat, ki že od svoje ustanovitve na Slovenskem prižiga luč solidarnosti.
Maksimiljana Ipavec si je nominacijo za Slovenko leta 2010 prislužila kot programski vodja Ženskega pevskega zbora Kombinat, v katerem prepevajo dekleta in žene z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali življenja, obujajo pesmi, ki so hrabrile duha v revolucijah in uporih širom sveta in jih prepevajo v izvirnih jezikih. Kot pravijo kombinatke, “je Maksi srce našega zbora, ki nas na vsakem koncertu znova preseneti s pronicljivo razlago ozadij pesmi ter zna v nas podžgati ogenj, da se vsakič znova zavemo, koliko zapete pesmi pomenijo ljudem ter kako pomembne so vrednote, o katerih pojemo - solidarnost, zvestoba ideji, srčnost in pogum.”
Maksimiljana Ipavec pa je izjemno dejavna tudi na lokalnem območju. Je pobudnica številnih pisem podpore in konkretne pomoči ljudem v stiski ter organizatorka več dogodkov, med drugim dobrodelnega koncerta v Pivki ob prvem rojstnem dnevu Kombinata, katerega celoten izkupiček so pevke podarile varni hiši na Primorskem.
Vsi smo odgovorni
“Mislim, da je akcija Slovenka leta pomembna tudi zato, ker pravzaprav dokazuje, da še zdaleč ne živimo v enakopravni družbi,” je prepričana Maksimiljana Ipavec. Vesela je, da je javnost sporočilo o tovarištvu in solidarnosti, ki ga s pesmijo, torej na ženski in mehak način širi njen zbor, začutila kot pomembno in vredno.
”Mislim, da večina letošnjih nominirank s svojo držo kaže na pot, po kateri je mogoče hoditi - to je pot aktivnega državljanstva. Zavedanja, da smo za družbo, v kateri živimo, soodgovorni, da jo lahko sooblikujemo. Da imamo vsi ljudje, tudi tisti, ki ne sedimo v centrih odločanja ali posedujemo ogromne količine denarja oziroma družbeni vpliv, moč, da svetu damo nekaj tistega, za kar menimo, da mu manjka. Da ga v različnih pogledih lahko naredimo znosnejšega, bolj čutečega in humanejšega. Sama prav v tem vidim rdečo nit, ki povezuje letošnje nominiranke,” je pojasnila Ipavčeva, ki zanosno širi sporočilo upora, da bi ljudem vlila moč in energijo za njihove vsakdanje boje.
Primorci smo imeli med nominirankami še eno predstavnico: prostovoljno gasilko Marinko Cempre Turk, sicer Notranjko iz Cerknice, ki pa jo na Primorsko veže delo. Zaposlena je namreč v regijskem centru za obveščanje v Postojni in je, ko je dežurna, tisti “glas”, ki se na Postojnskem javlja na klice občanov na številko 112. Njene odločitve so ključne pri ukrepanju. Kot nam je dejala trenutno najvidnejša slovenska gasilka, upa, “da je moja nominacija pripomogla k temu, da bodo poslej ženske bolj pogumno vključevale v gasilske vrste in da bodo v gasilski organizaciji znali izkoristiti njihov potencial.” Svoje življenje je pač posvetila pomoči drugim in kot pravi, ji nikoli ni bilo žal prečutih noči ter neštetih ur, preživetih na intervencijah, pri vzgoji gasilskega podmladka ali uvajanju gasilk.
Obe naši sogovornici sta se, tako kot večina nominirank, prvič srečali na sprejemu pri ljubljanskem županu, torej dan pred podelitvijo. “Beseda je res neverjetno hitro stekla. Sploh te mlajše kolegice so zelo sproščene,” je zadovoljna Cempre Turkova.
“Res, med nami je bilo takoj čutiti posebno povezanost. V tistih nekaj urah našega druženja sem imela priložnost spoznati toliko novih zamisli, kako nam bi bilo lahko vsem skupaj bolje, začutiti toliko žara, pripravljenosti, nesebičnosti in poguma, da sem lahko le hvaležna, da smo bile s kombinatkami del vsega tega. Upam in si želim, da se bomo še srečale in domislile, kaj lahko storimo skupaj. Za dobrobit vseh,” je navdušena Maksimiljana Ipavec.
Nagrada v prave roke
Gneča na odru je bila po razglasitvi precejšnja. Vsakdo je želel stisniti roko zmagovalki Petri Majdič in čestitati svoji favoritki. “Če sem iskrena, sem bila nadvse presenečena, ko so me nominirali. Sprva se mi je zdelo, da sem še premlada,” nam je priznala glasbenica Severa Gjurin, ki je ves čas akcije najbolj držala pesti za Marlenko Stupica.
Ta vrhunska ilustratorka in legendarna ustvarjalka čarobnega sveta, ki je vsaj petim generacijam s svojimi ilustracijami pričarala pravljične podobe, od Pike Nogavičke do Rdeče kapice, Trnuljčice, Sneguljčice in grdega račka, pa nam je zaupala, da je imela ves čas prireditve kar precejšnjo tremo, saj tolikšne medijske pozornosti pač ni vajena.
No, tega zagotovo ne bi mogli reči za notranjo ministrico Katarino Kresal, lansko zmagovalko akcije Slovenka leta. “Zdi se mi super, da je šla nagrada v roke Petri Majdič! Je neizprosna borka, ki se ne ustavi pred nobeno oviro. Ko si zada cilj, trenira in si ne dovoli, da bi jo kaj ustavilo na poti do cilja. To so vse lastnosti, ki jih mora imeti Slovenka leta, saj s tem daje zgled tudi ostalim,” je prepričana Kresalova.
“Ko vidiš, koliko je dobrih ljudi in koliko je dobrih zgodb, za katere morda sploh ne bi vedeli, če bi ne bilo tega izbora, človek dobi upanje, da je svet vendarle dober,” nam je po razglasitvi zaupala okoljevarstvenica Petra Matos, ki so jo poslušalci Vala 202 izbrali za ime leta 2010.
“Počutim se prav vznemirjeno. Še posebej se mi bo vtisnil v spomin ponedeljkov popoldan, ko smo po sprejemu pri županu šle z nekaterimi nominirankami na kavo. Takšna dekleta, kot so Severa Gjurin, Petra Matos, Maksimiljana Ipavec, ki so tako pronicljive, tako polne elana, ki hočejo spreminjati svet ... A to ni tisto krčevito spreminjanje, ki je lahko zoprno. Te punce so vesele, da to počnejo, da se lahko upirajo, da naredijo nekaj dobrega. In ni res, da so vsi mladi isti! Niso vsi podlegli Big Brotherju,” je kar vrelo iz novinarke TV Slovenija Jasne Tepina.
Izjemne ženske
V nekem trenutku se je iz dvorane zaslišalo udarno žensko petje. Kombinatke, članice Ženskega pevskega zbora Kombinat, ki že vse od svoje ustanovitve na Slovenskem prižiga luč solidarnosti, so s petjem pozdravile svojo favoritko Maksi.
Ni kaj, slavnostni govornik, piranski župan Peter Bossman je imel prav, ko je dejal, da bi si prav vsaka od nominirank zaslužila zmago.
“Zato, ker imajo vse te ženske veliko srce, ki bije za sočloveka, za njegovo varnost in razvoj, za plemenitenje slovenske kulture ter za skrb za naše okolje, ki prerašča državne okvire in pomeni skrb za naš planet.”
PETRA VIDRIH
