Ministrstvo pritrdilo Trunku
Sklep gradbene inšpekcije o rušenju zasebne hiše Portorožana Franca Trunka sredi Ljubljane ni imel pravne podlage, je bistvo odločbe, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo pred mesecem dni, Trunk pa prejel pred nekaj dnevi.
S tem je pritrdilo Francu Trunku, da je gradbeni inšpektor Iztok Rus pri rušenju njegove hiše deloval nezakonito in samovoljno, ob tem pa povzročil za pol milijona evrov materialne škode.
Odločba okoljskega ministrstva v vlogi drugostopenjskega pritožbenega organa predstavlja korenit preobrat v zgodbi, o kateri smo na teh straneh pred tedni že podrobno pisali. Gre za sto let staro hišo na Vodmatski 8 v Mostah, ki jo je Franc Trunk kupil leta 2003, leto kasneje pa jo začel obnavljati. A se je zataknilo pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
Eden od sosedov je namreč za soglasje h gradnji terjal denarno nagrado. Ker Trunk na njegovo izsiljevanje ni pristal, ga je sosed prijavil gradbeni inšpekciji, čeprav je bila hiša takrat že pod streho. Gradbena inšpektorica je po službeni dolžnosti takoj ustavila gradnjo in Trunkovim naložila, naj zadevo uredijo. To so tudi storili, vložili so vlogo za gradbeno dovoljenje in predlagali, da se sosedski problem reši z ogledom na terenu.
Na tej točki bi se zgodba verjetno začela razpletati v korist vseh vpletenih strank, je prepričan Franc Trunk, če ne bi vanjo vstopil inšpektor Iztok Rus. Ta se je namreč odločil, da mora obnovljena in vseljiva hiša sredi mesta pasti na oltarju boja proti črnim gradnjam. Pri tem je povsem spregledal, da je bila hiša obnovljena na starih tlorisnih gabaritih, da stoji sredi strnjenega urbanega naselja in da je šlo pri neuspelem pridobivanju soglasja h gradnji za čisto navadno izsiljevanje. Ignoriral je celo dejstvo, da je bila v času izdaje odločbe o rušitvi Trunkova vloga za gradbeno dovoljenje, za katero je drugostopenjski organ na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ugotovil, da je popolna, že v uradni proceduri. Dovolj argumentov, torej, za iskanje neboleče rešitve in legalizacijo objekta. A se je gradbeni inšpektor raje odločil za radikalne korake in ukazal hišo porušiti do tal.
Tudi na tej točki bi se lahko zgodba končala - za Trunka sicer zelo boleče, saj je bila hiša po uradni oceni vredna okoli pol milijona evrov. A je gradbeni inšpektor celoten postopek z rušenjem vred izpeljal tako amatersko, da je kar klicalo po izpodbijanju zakonitosti.
Trunk seveda ni okleval. V svoji pritožbi je okoljsko ministrstvo opozoril, da gradbeni inšpektor ni imel pravne podlage za sklep o rušitvi, da pooblaščeni izvajalci rušitve niso imeli po zakonu predvidenega načrta o rušenju, da rušenje ni bilo izpeljano strokovno in da je bila z rušitvijo hiše po nepotrebnem storjena velika gospodarska škoda. Okoljsko ministrstvo je, skratka, obvestil, da mu je gradbeni inšpektorat, ki je organ v sestavi ministrstva, brez pravne podlage, torej nezakonito, povzročil škodo v višini pol milijona evrov. In ministrstvo mu je v vsem tem pritrdilo.
Seveda je povsem retorično vprašanje, kakšno bo nadaljevanje te absurdne zgodbe. V pravni državi namreč velja, da morajo v primeru nezakonitega delovanja slediti sankcije. Če to velja za navadne državljane, mora veljati tudi za državne uradnike. Kaj pa se zgodi, ko državni uradnik s svojim delovanjem “brez pravne podlage”, kot je zapisalo MOP, oškoduje državljana za okroglega pol milijona evrov, z duševnimi bolečinami pa kdo ve za koliko še? Res ni pošteno, da bi to plačali iz mojega, tvojega in njenega žepa. Nas namreč v tej zgodbi ni bilo.
VIDA G. POSINKOVIĆ
