Mirko Tratnik je bil petelin, ki je prezgodaj zapel

Idrijčan Mirko Tratnik je v 88. letu čil mož, pronicljivih misli. Pomirjen je s svojo viharno, zanj in za Idrijo prodorno gospodarsko zgodbo. Do nasilne prekinitve leta 1972, ko se je udarna četa Zveze komunistov (ZK) v Sloveniji in njenih občinah lotila čiščenja liberalnejših članov. Tito je z znamenitim pismom septembra leta 1972 ZK zaukazal povratek h klenemu obvladovanju vseh por življenja z moralno neoporečnimi člani. Gospodarsko napreden Tratnik to za sodelujoče idrijske politike ni bil.

Vodilni liberalni politiki vseh tedanjih republik so bili umaknjeni v vseživljenjsko nadziranje. Mnoge so odstranili z dolžnosti, napredne direktorje in humaniste pa so po političnih sodbah pozaprli. Razvoj je obstal. Stane Kavčič, ki je svoj odhod podpisal na 53. rojstni dan oktobra leta 1972, v dnevniških zapisih ocenjuje, da je bilo umaknjenih in onemogočenih približno 300 njegovih sopotnikov. Tratnik se spominja poročil o 30 zamenjanih direktorjih gospodarskih družb. Njega niso zamenjali, ker je prej kot direktor odstopil sam, a so ga po političnem sodnem procesu za dve leti poslali v zapor. Medtem ko so nekateri dočakali rehabilitacijo, Stane Kavčič šele posthumno, Tratnik v Idriji ostaja zamolčan. Pravi, da je s tem pomirjen, saj je čas za rehabilitacijo odtekel.

“Lahko bi povedal, kdo me je dal odstraniti, ampak ne bom. Del članov tega komiteja še živi. Vsi, tudi pokojni, imajo sorodnike, ki niso nič krivi. Verjemite, da obtoževanje 45 let pozneje nima smisla.”

“ Idrijo imam rad. Želim si jo urejeno in napredno. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega. Sočasno pa mi je hudo, ko opažam nemarnosti, ko se pogovarjam z delavci, ki z vse večjo tesnobo odhajajo v svoje službe, in ko vidim, da mladi zapuščajo Idrijo.”

O krivcih za svojo odstranitev niti besede