“Moja letalska kariera še zdaleč ni končana”

In z načrti se je vse skupaj pravzaprav začelo. Mladega Benjamina Ličerja je za letalstvo navdušil njegov pokojni oče Venceslav, prav tako letalec in celo padalski inštruktor. V osnovni šoli v Šempetru pri Gorici, kjer je odraščal, je po načrtih sestavljal prve modelčke letal. Po končani poklicni šoli se je v Ajdovščini začel šolati za pilota. “Takrat sem bil aktiven muzikant, imeli smo bend, ki je ob vikendih igral v ajdovskem hotelu Planika. Izkoristil sem priložnost in se že zjutraj odpeljal v Ajdovščino, se čez dan učil letenja, zvečer pa s kolegi zabaval goste,” pravi Benđo, ki še danes včasih zaigra na harmoniko, klavir in kitaro.

Leta 1972 ga je kolega prvič potegnil pod nebo z jadralnim letalom, dve leti kasneje je postal že športni pilot. Leta 1975 so ga vključili v vojaški rezervni sestav pilotov in mu dodelili čin rezervnega podporočnika, vendar mu vojaško letalstvo ni nikoli zadišalo. “Raje sem ostal doma, hotel sem postati pilot v domačem kraju,” pravi 42 let kasneje. Odšel je na šolanje za poklicnega pilota v Jatovo letalsko šolo v srbski Vršac, v njem je tlela želja, da bi postal Adriin pilot. “Ampak če v Adrii takrat nisi imel kakšnega sorodnika ali res zelo dobre zveze, nisi prišel noter,” se spominja.