Mulit na gradu Tabor

LAŠKO > Boleslav Prinčič sodi med manjše briške vinogradnike, saj nima več kot dva hektarja trt in prideluje zgolj dve vini, belo in rdečo zvrst mulit. Za obe je značilno, da jima poleg običajnih sort dajeta pečat dve, ki sta v naših vinorodnih okoliših redkejši, shiraz in viognier, ki ga imajo mnogi za potomca dalmatinske vugave. Prinčič se je odločil za preverjanje primernosti briškega teritorija za rast teh sort še v času, ko nista bili dovoljeni, vendar v prepričanju, da lahko obogatita telo in cvetico njegovih vin. “Ne gre za sorti, ki bi v zvrsti prevladovali. Rdeči mulit sloni na merlotu, ki ima večinski delež, nekaj manj je cabernet sauvignona, shiraza je največ petina. Še manj pa je v belem mulitu viognierja. Zanj je osnova rebula, od starih sort tudi pika, od novejših sauvignon in chardonnay,” je vini predstavil njun ustvarjalec, ki ni pozabil omeniti, da je ime blagovne znamke okrajšava za numulites, fosilne školjke iz eocenskega obdobja, ko so bila Brda pod morsko gladino.

Marko Pavčnik, ki slovi po krajevno obarvanih jedeh z avtorskim naglasom, je pripravil šest hodov: hladne predjedi so slonele na dimljeni postrvi in jelenovem fileju, čebula na pet načinov je zahtevala žlico, trojna uporaba cvetače s piščancem vilice, vrh večera pa je bil poldrugi mesec zorjen volovski hrbet na žaru. Vinar in kuhar sta se odločila za neobičajno zaporedje vin: bela in rdeča so si sledila kot tipke na klavirju, letniki rdečega mulita so postajali vse mlajši (2000, 2005, 2010), belega vse starejši (2014, 2010, 2005). Z zadnjim, kot poper suhim, sta Marko in Boleslav pospremila sladico na osnovi sladoleda iz bučnic s prisotnostjo mandarine (kot granite in osnove za mariniranje bučnih trakcev). Ob potrditvi uspešnega druženja mulita z zimsko obarvanimi Pavčnikovimi jedmi se je večer zaključil z mislijo, da bi bilo potrebno preveriti tudi spajanje mulita s pomladansko ubranim jedilnikom. TG