Muzikant po duši in prstih

In vse to počne z enako strastjo, ljubeznijo in predanostjo.

>Za vas pravijo, da ste Škofjot od rojstva, vedno nasmejani, prijazni in povsem predani glasbi. Se prepoznate v teh sodbah?

“Lepo je slišati, da imajo ljudje takšno mnenje o meni. Sam sem sicer bolj samokritičen. Je pa res, da sem vedno nasmejan in dobre volje, saj sem večni optimist. Sicer pa, smeh je pol zdravja, glasba pa še druga polovica.”

>Pri svojih 24 letih ste že trdno zakorakali v glasbeni svet. Kdaj ste se odločili za poklicno glasbeno pot in zakaj?

“Dobro se spominjam, da sem o tem dolgo premišljeval; odločil pa sem se v maju leta 2009. Do takrat sem se z glasbo aktivno ukvarjal in hodil v službo. A je postajalo prenaporno, zmanjkovalo mi je časa za obe dejavnosti in sploh nisem imel več trenutka zase. V tistem obdobju sem imel že ogromno potrjenih nastopov za poletje in, glede na to, da so se klici za nastope vrstili dan za dnem, sem sklenil, da bo postala glasba moj poklic. Ob njej uživam in obenem služim. In le kaj je boljšega od službe, ki jo opravljaš z neizmernim veseljem?!”

> Kdaj ste doumeli, da ste pravi muzikant?

“Tega se dolgo nisem zavedal. Za mano je bilo veliko dela, vaj in nastopov, a sem se vse do 18. leta vseeno spraševal, ali sem res pravi muzikant, ki uživa ob tem, da razveseljuje ljudi s svojo glasbo. Ko pa sem začel svoje glasbeno znanje posredovati mlajšim harmonikarjem, sem spoznal, da sem muzikant po duši in srcu. Neizmerno uživam ob glasbi, ki mi jo uspe izvleči iz moje harmonike.”

>Kdaj ste prvič poprijeli za ta inštrument?

“Že kot otrok sem rad poprijel za očetovo staro 'triestinko'. Pri 12 letih sta mi starša kupila prvo diatonično harmoniko in takoj sem začel vaditi nanjo.”

>Med mladimi je modna predvsem kitara; kitaristi so priljubljeni tudi pri dekletih. Vi pa ste poprijeli za harmoniko, in to diatonično ali po domače frajtonarico. Kako to?

“Pravzaprav sem se tudi jaz naučil igrati na kitaro, prav zaradi deklet (smeh). Sicer pa je v zadnjih letih harmonika med mladimi veliko bolj priljubljena kot včasih. Če znaš z igrati na harmoniko, si prav tak 'frajer', kot če brenkaš na kitaro.”

> Ali je res, da se je teže naučiti igranja na diatonično harmoniko kot na klavirsko ali kromatično?

“Nekateri pravijo, da je teže, drugi pa obratno. Sam verjamem, da sta pri obeh potrebni le volja in vztrajnost.”

> Koliko časa in truda ste morali vložiti, da ste dosegli take uspehe?

“Predvsem ogromno časa. Sicer pa vedno igram vsaj 60 minut na uro (smeh). Ker za igranje in učenje diatonične harmonike ni obvezno obvladovanje glasbene teorije, nisem obiskoval glasbene šole. Osnovnih prijemov sem se naučil pri maestru Denisu Novatu. Sicer pa harmonika terja veliko truda, vaj in odrekanja.”

> Pred štirimi leti ste ustanovili orkester harmonikarjev Aleša Segulina. Od kod ta zamisel?

“Zanimanje za frajtonarico se je v zadnjih letih precej povečalo. Ko sem kje nastopal, so me starši otrok, ki so si želeli igrati na harmoniko, spraševali, če bi jih naučil igrati na ta inštrument. Tako sem začel poučevati. Število učencev se je hitro večalo, in ko je bilo njihovo znanje pravšnje, sem sklenil ustanoviti harmonikarski orkester. Vsi so bili navdušeni in zelo zagnani, tako da smo v studiu Panorama v Luciji že kmalu posneli tudi zgoščenko, potem pa še videospot.

> Načrtujete koncerte?

“Oktobra bomo nastopili v Zadružnem domu na Škofijah s skladbami z nove zgoščenke in predstavili dva nova videospota.”

> Se mlajše generacije torej vračajo k ljudskim inštrumentom?

“Absolutno, zanimanje za diatonično harmoniko je iz dneva v dan večje.”

> Kakšen je repertoar vašega orkestra?

“Zelo širok, od slovenskih viž do italijanskih in istrskih ljudskih skladb. V zadnjem letu smo imeli večkrat čast nastopati na spominskih srečanjih borcev, ki so nam podarili svobodo. Zanje smo pripravili prav poseben program revolucionarnih pesmi. Moji učenci so bili navdušeni nad njimi. Ta program je požel zanimanje tako med otroki kot tudi med njihovimi starši in nonoti, meni pa se zdi prav, da spoznajo ob tem tudi zgodovinsko ozadje teh skladb.”

> Sicer pa nastopate tudi v duetu Valter in Aleš in pri Primorskih fantih ...

“Drži. Trg je zelo zahteven in barvit. Z Valterjem Rihterjem nastopam na porokah in zasebnih zabavah, s Primorskimi fanti pa po Sloveniji in v tujini. V zadnjem letu veliko nastopam tudi v trio zasedbi Veseli Primorci, moj najnovejši projekt pa je kvintet, ki pa se šele pripravlja.”

> V zadnjem letu ste sodelovali tudi pri projektiranju in izdelavi 'trieštinke'. Kako je prišlo do tega?

“Z Zlatkom Mundo, priznanim slovenskim izdelovalcem diatoničnih in klavirskih harmonik, sva prišla do zamisli, da bi ponovno obudila 'trieštinko'. A šele ko sva preučila tri tovrstne inštrumente iz Istre, sva bila pripravljena. Na srečanju harmonikarjev na 'trieštinke' v Roču sva požela veliko zanimanja in pohval. Izdelala pa sva tudi 'trieštinko' na gumbe kot frajtonarica, tako da je igranje nanjo dostopno večjemu številu harmonikarjev. Poleg tega bomo imeli na Škofijah septembra prodajno razstavo 'trieštink' in frajtonaric.”

> Ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli doslej?

“Da. Sicer pa si vsako leto postavim nove cilje, in ponosno lahko rečem, da jih tudi vedno izpeljem.”

MAJDA SANTIN