Nadaljevalo se bo prijetno vreme
Subtropski anticiklon, ki je v začetku tedna objel tudi naše področje, je bil po pričakovanjih zlasti v višinah res mogočen.
Ničta izoterma se je prejšnji teden povzpela do nadmorske višine 4288 metrov, na višini 1500 metrov v prostem ozračju pa je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu namerila najvišjo temperaturo 13 stopinj Celzija. Zlasti podatek o ničti izotermi je res presenetljiv, v celotnem poletju je bila ničta izoterma prehodno višja le v treh epizodah. Gre za vrednost, ki jo običajno namerimo sredi najtoplejšega poletnega dogajanja.
Od zime do poletja
Če se še spomnite, smo prejšnjič pisali o prehodnem obisku zime. Pred dvema tednoma se je namreč ničta izoterma ob prehodu izrazite hladne fronte spustila do nadmorske višine 2308 metrov in v gorah se je prikazal sneg, slaba dva tedna kasneje pa se je ob subtropski advekciji ničla nato povzpela kar 2000 metrov višje. Dejansko gre za preskakovanje od zimskega na poletno dogajanje, vsaj kar zadeva najvišje sloje.
V resnici je bila otoplitev v prizemnih slojih občutno manjša, ker je prišlo do temperaturnega obrata. Višinska subtropska advekcija je bila prehitra, da bi lahko odločneje vplivala tudi na spodnje dogajanje. Topel in suh ter lažji subtropski zrak se je vzpenjal nad hladnejšega, bolj vlažnega in težjega prizemnega. Ozračje je bilo zelo mirno in stanovitno. Tako je nastal paradoks, da so bile temperature zlasti ponoči, ko je bil temperaturni obrat občuten, v gorah višje kot v nižinah. Na Kredarici je, denimo, ARSO v ponedeljek ob zori nameril 9 stopinj Celzija ob, reci in piši, le 10-odstotni vlagi, istočasno pa je bilo, denimo, v Postojni le 6 stopinj Celzija ob 100-odstotni vlagi in seveda megli.
Zaradi velike stanovitnosti se je v prvi polovici tedna povečala tudi zračna onesnaženost. Sončni žarki so sicer čez dan povečini uspeli razgraditi vlažno prizemno plast, zato se je živo srebro dotaknilo tudi 25 stopinj Celzija. Toda, če bi se bila ta slika zgodila sredi poletja in ne bi bilo nočnega temperaturnega obrata, bi lahko beležili najvišje dnevne temperature blizu 30 stopinj Celzija.
Sredi tedna se je subtropski zrak ob prehodu oslabljene vremenske motnje umaknil, nato pa je od četrtka nastalo solidno prizemno anticiklonsko območje nad evropskim severovzhodom. Po pričakovanjih se vremenska stanovitnost pri nas s sončnim vremenom, za razliko od ostalih predelov Slovenije, nadaljuje, le temperature so nekoliko padle. Spremenila se je namreč tipologija zraka, ki priteka k nam. S severovzhodnimi tokovi in pri nas šibko burjico priteka bolj celinski zrak, ki vsebuje manj vlage, a je nekoliko hladnejši. Danes in jutri bo povečini sončno z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo, najvišje dnevne temperature bodo do približno 23 stopinj Celzija.
Obeti so spodbudni
Tudi obeti za prihodnji teden so zaenkrat spodbudni. Nad Britanskim otočjem se bo sicer poglabljalo obsežno ciklonsko območje, toda hkrati se bo anticiklon okrepil nad vso osrednjo in severno Evropo, kjer bo najsolidnejši, ker ga bo v višinah spremljal za ta čas zelo topel zrak. Topla subtropska pregrada bo, kot kaže, uspela zaustaviti atlantske grožnje. Kaže, da bo večji del tedna ob severovzhodni vremenski sliki prevladovalo sončno vreme z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo. Temperature se ne bodo bistveno spremenile in bodo večinoma podobne sedanjim. BRA
