Naj nas želodčne težave ne prehitijo

Če znamo prisluhniti svojemu želodcu, nam tudi sproti “pove”, kaj je dobro jesti in česa ne. A včasih moramo jesti že zaradi vljudnosti.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Nadvse resno rada povem, da se zdravje začne in konča v želodcu. Sicer se prebava začne že v ustih, kjer je žvečenje hrane zelo pomembno. Menda bi morali vsak košček hrane vsaj 30 krat prežvečiti! Priznam, da nisem “primer dobre prakse” ali “kmpjun”, kot je rada rekla nona Marija. Če smo hrano dobro prežvečili, smo jo že v ustih prepojili s prebavnim encimom amilazo, ki razgrajuje škrob v glukozo. Zdravi zobje so pomembni; če nimamo zob, tega ne moremo storiti!

Želodec prebavlja hrano tako kemično kot mehansko. Notranjost želodca je plast sluznice, ki je iz različnih visoko prizmatskih celic. Prve izločajo sluz ali mukus, druge želodčno solno kislino HCL, tretje pa predstopnjo prebavnih encimov. Želodčna kislina ustvari ustrezen pH, 1,5-4, da encimi lahko delujejo. Tu so encimi, ki razgrajujejo beljakovine in delujejo samo v kislem okolju. Poleg tega HCL tudi uniči slabe bakterije in parazite. Mukus ali sluz pa preprečuje, da bi kislina razžrla želodčno steno. Morda je največji problem našega želodca preveč ali premalo želodčne kisline, kar je pod nadzorom hormonov in živcev.

Premalo kisline

Po 35. letu ima večina ljudi premalo kisline in beljakovine se ne morejo povsem razgraditi v aminokisline. Posledično bo slabša absorbcija vitaminov B12 in folne kisline, kalcija in drugih mineralov, slabše bo spanje, imunski sistem, kosti, več bo slabe volje ... Prebava je slaba in neprebavljene snovi pričnejo v črevesju gniti ali vreti. Počasi zastrupljamo samega sebe. V skrajnem primeru lahko to privede celo do raka.

Znamenja pomanjkanja želodčne kisline so: napenjanje v trebuhu, huda napihnjenost, občutek težkosti, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu, ali nabitosti po težkem mesnem obroku, kolcanje, vetrovi in zaprtje. Izogibati se moramo beli moki, belemu rižu, enostavnim sladkorjem, ker vse to drastično zmanjša izločanje želodčne kisline. Kaj pa moramo uživati? Pred obrokom je dobro spiti kozarec limoninega ali jabolčnega soka ali oboje skupaj. Dobro je meso pred jedjo pokapljati še z limoninim sokom ali priložiti žlico brusnične, borovničeve ali bezgove marmelade. In solato pojesti pred glavno jedjo! Ob prvih znamenjih težav je menda dobro upoštevati star nasvet: spijmo požirek pravega kraškega brinjevca ali borovničevca.

Želodčno kislino spodbujajo: rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, olive, banane, peteršilj, ajda, brusnice, od začimb pa brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja. No, prav zaradi tega je dobro na primer ob pršutu uživati še melone ali oljke in podobno.

Pomembno je vedeti, da med jedjo ne bi smeli piti vode, ker redči želodčni sok, vino pa lahko. Prav tako bi bilo dobro sadje uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem.

Od želodčne kisline je odvisna tudi osteoporoza. Pri pomanjkanju želodčne kisline se kalcij zelo slabo vgrajuje v osteoblaste, ki gradijo kost. Če imamo dovolj želodčne kisline, potem se bo kalcij razgrajeval, ioniziral, že v želodcu, saj se lahko samo tak vgrajuje v kosti. Nič nam ne pomaga, da uživamo veliko tablet kalcija, če hkrati ne poskrbimo za to, da ta kalcij ionizira.

Preveč kisline

Ljudje v srednji življenjski dobi in v starosti imajo redkeje preveč želodčne kisline. V steni sluznice so celice, ki izločajo hormon gastrin, ta nadzira izločanje solne kisline. Hrana v ustih sproži živčne dražljaje, ki dajo ukaz o izločanju želodčnega soka. Če je kisline preveč, se hormon gastrin preneha sproščati. Pretirano izločanje solne kisline sprožijo: pomanjkljiva prehrana, alkohol, kajenje, bakterija helicobacter pylori ter vsakodnevni pretirani stresi.

Posledica je razjeda želodčne sluznice ali sluznice požiralniku in dvanajstnika.

Tipična znamenja so: bolečine v želodcu neprenehoma 5 do 6 ur, tudi ponoči, ter še večje težave ob živčni napetosti. Hitra pomoč naj bi bila velik kozarec mleka, ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok. Pred preveliko količino želodčne kisline sluznico želodca ščiti olje pšeničnih kalčkov, ki je najbolj bogato z vsemi frakcijami vitamina E; podobno funkcijo imajo tudi lešnikovo, mandljevo in hladno stisnjeno sončnično olje. V pomoč je lahko laneno seme, če ga skuhamo na vodi, ohladimo, dodamo med in pijemo zjutraj na tešče. Želodčno kislino zmanjšujejo še prosena kaša in sezam.

Izločanja mukusa spodbujajo jedi s cinkom. Veliko ga je v mesu, morski hrani, pivskem kvasu, bučnih semenih, v meti, gorčici, jajcih. Zelnica in zelje imata veliko glutamina za celjenje razjed in veliko S-metyilmetionina; ta regenerira želodčno sluznico.

Ključen je mir pri mizi

Znano pa je dejstvo, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Za preprečitev pa ne smemo izločati ničesar, temveč uravnotežiti vnos vseh hranilnih in zaščitnih snovi. Poleg vitaminov skupine B so nujni tudi vitamini E, A, K in C ter antioksidativne karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave. Tudi pri rudninskih snoveh ali mineralih nikakor ni dobro izbirati, kje je kakšen, marveč uživati vse, saj so med seboj zelo prepleteni in se dopolnjujejo pri učinkovanju. Za zdrav želodec sta načeloma ključna vitamin B6 (zelje, orehi, banane, žita, losos, leča, puranje meso ...) in mineral cink. Pa vendar sama po sebi ne moreta storiti ničesar, če ni zraven še vseh drugih vitaminov in mineralov, s katerimi so prepleteni in se medsebojno podpirajo (glej diagram).

Za konec si zapomnimo, da je najboljše zdravilo za želodec - mir pri mizi. Prav vsak obrok bi moral biti “družinski praznik”, saj je za želodec dobro uživati hrano v krogu ljubljenih oseb.

Juha za zdrav želodec:

Potrebujemo: 2 krompirja, 2 korenčka, kos buče hokaido in 2 pesti sladkega zelja, surovo maslo, kumina.

Priprava: Vse operemo in sesekljamo ali na drobno narežemo, popražimo na kuhanem maslu Ghee (na oljčnem ali lešnikovem olju), zalijemo, dodamo kumino; kuhamo in pred koncem dodamo žlico ali dve surovega masla. Juha je zlasti priporočljiva za vse, ki imajo preveč želodčne kisline. Jedo naj jo vsaj 5 dni zapored.

Ivan Merljak