Najprej sneg, potem pa hud mraz
Od enega k drugemu ekstremu. Te besede na najbolj preprost način ponazarjajo sedanje vremensko dogajanje.
Za božične praznike smo po pričakovanjih podoživljali zelo sivo, vlažno in umirjeno ter v višinah nenavadno toplo vremensko sliko, odslej pa je na vrsti izrazit preobrat, sprva s snegom, nato s strupenim mrazom. V bližnji prihodnosti se bomo soočali z diametralnim nasprotjem tistega, kar se je dogajalo v preteklosti. Zlasti pa z dejstvom, da bo zima končno vendarle zima in ne več nek hibrid, ki ni bil ničemur podoben. Pravzaprav bo šlo kar za nadpovprečno ostro večdnevno zimsko obdobje.
Na višini 1500 metrov kot v juliju!
Božični prazniki so minili ob zelo stanovitnem vremenu. Kaj pomeni velika stanovitnost, o čemer smo zadnjič pisali, smo vsi dodobra videli. V nižjih slojih se je pod toplim višinskim pokrovom umirjeno zadrževal zelo vlažen in hladnejši zrak. Ozračje je bilo megleno, občasno je rosilo, povečala pa se je tudi stopnja zračne onesnaženosti. Medtem pa je bilo v gorah vzdušje pomladno. Ničta izoterma se je dvignila do nadmorske višine 3487 metrov, po pričakovanjih se je povzpela še višje kot v preteklem tednu. Ničla je bila tako za skoraj dva kilometra višje od povprečja dolgoletnih meritev, na višini 1500 metrov pa je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu namerila do 12,6 stopinje Celzija, kar je za skoraj 13 stopinj Celzija več od normalnosti. Dogajanje iz preteklih dni bi bilo po dolgoletnih statistikah normalno nič manj kot za začetek meseca julija! V gorah povečini ni bilo ne snega in niti pogojev za umetno zasneževanje. Mnogo smučišč je bilo zelenih.
Za primerjavo lahko zapišemo, da v bližnji prihodnosti, zlasti zadnje dni v letu, pričakujemo na višini 1500 metrov v prostem ozračju temperature pod -10 stopinjami Celzija. V razmeroma kratkem času se bo ozračje torej v povprečju ohladilo za več kot 20 stopinj Celzija, za dobrih 10 stopinj Celzija pa v primerjavi z včerajšnjim dogajanjem. Ničta izoterma pa bo občasno segla do morja, šlo bo torej za spust več kot tri kilometre!
Snežilo bo lahko tudi ob morju
Stvari se spreminjajo, tudi naglo. Preobrat se bo začel že v prihodnjih urah, ko bo severnoatlantski ciklon od severozahoda dosegel naše kraje. Nastala bo klasična zimska slika z anticiklonom, ki se bo nad Atlantikom odločno vzpenjal proti severu in segel do Islandije ter višjih vzporednikov in na drugi strani z dotokom vse hladnejšega severnega arktičnega zraka. Takšno ravnovesje se bo nadaljevalo več dni, vsaj do konca leta, verjetno še kakšen dan več.
V prvi fazi se bo ravno ob vzpenjanju anticiklona po njegovem vzhodnem robu iznad Britanskega otočja spuščal proti nam ciklon, ki se mu bo pridružil vse hladnejši zrak. Na vreme pri nas bo začel vplivati zlasti od popoldanskih ur. Začele se bodo pojavljati padavine, ki bodo sprva rahle, vendar se bodo kmalu okrepile in razširile proti vzhodu. Sprva bo ob šibkih vetrovih iz južne smeri v glavnem deževalo, kasneje ob obratu vetra od severovzhoda in njegovi okrepitvi - zapihala bo burja - pa se bo meja sneženja spuščala. V drugem delu poslabšanja bo v glavnem snežilo, občasno lahko tudi ob morju. Kot kaže, bo zlasti v drugem delu poslabšanja jakost padavin lahko precejšnja. Nestanovitnost bo namreč povečeval mrzel višinski zrak. Tudi marsikje pri nas bo lahko padlo več kot deset centimetrov snega, mestoma tudi občutno več.
V nedeljo bo oblačno, sneženje bo pri nas in v Furlaniji Julijski krajini dopoldne slabelo in ponehalo. Mrzlo bo in vetrovno.
Od ponedeljka še hladnejši arktični zrak
Od ponedeljka se bo vremenska slika umirjala, toda proti nam bo začel pritekati še hladnejši arktični zrak iz skrajnih severnih vzporednikov. Mraz se bo iz dneva v dan stopnjeval. Prevladovalo bo v glavnem sončno ali zmerno oblačno vreme z okrepljenim severnim do severovzhodnim vetrom in nizkimi temperaturami. Živo srebro se bo zlasti zadnje dni v letu spustilo do zelo nizkih vrednosti. Nočne temperature bodo ponekod padle do okrog -10 stopinj Celzija, živo srebro pa se bo spustilo pod ledišče tudi ob morju. Marsikje bomo zabeležili vsaj en ledeni dan, ponekod pa zaporedje nekaj ledenih dni, ko se živo srebro niti čez dan ne bo dvignilo nad ledišče. BRA