Največ žensk za rakom dojke zboli na severnem Primorskem
Število obolelih za rakom dojke v Sloveniji še vedno narašča. Največ žensk za to boleznijo zboli na severnem Primorskem. V šempetrski bolnišnici, kjer vsako leto opravijo približno sto operacij raka na dojki, si zato prizadevajo za nakup najsodobnejše naprave - margin probe, ki bi izjemno olajšala zdravljenje bolnic. S sondo je namreč mogoče že med samo operacijo ugotoviti, ali je rakasto tkivo povsem odstranjeno iz dojke.
ŠEMPETER> Kot pojasnjuje ginekologinja Neda Bizjak, vodja Odseka za bolezni dojk ginekološko-porodniške službe v šempetrski bolnišnici, v Sloveniji vsako leto v povprečju odkrijejo 75 novih primerov raka dojke na 100.000 prebivalcev.
Na zahodu več obolelih
A medtem ko se na skrajnem vzhodu države, v Prekmurju, ta številka giblje okrog 45, Primorska, zlasti njen severni del, v tem pogledu zelo izstopa. V šempetrski bolnišnici, ki je regionalna bolnišnica za severno Primorsko, namreč na leto opravijo kar okrog 100 operacij raka na dojki. Vseh operacij na dojki (tudi nerakave spremembe) pa je med 160 in 170 na leto.
“Raziskave kažejo, da obolevnost narašča od vzhoda proti zahodu. Na Japonskem, denimo, bistveno manj žensk zboli za rakom na dojki kot na primer v ZDA. Natančnega odgovora, zakaj je tako, še ni. Najbrž se vzrok skriva v načinu življenja, v prehrani, v okolju, v katerem živimo. Ugotovili so namreč, da če se Japonka preseli v ZDA, se incidenca obolevnosti v dveh generacijah izenači; kar pomeni, da njene potomke prav tako pogosto obolevajo za rakom dojke kot Američanke, ki so tej bolezni že sicer bistveno bolj podvržene,” razkriva Bizjakova in dodaja: “Pred kratkim sem se vrnila iz Švice, kjer sem se udeležila onkološke šole na temo rak dojke pri mladih ženskah. Poleg diagnostike, zdravljenja in preventive smo govorili tudi o vzrokih raka. Dietetičarka iz Italije je zelo poudarjala pomen mikrookolja v organizmu, v katerem rak nastaja; torej vpliv prehrane in nasploh načina življenja na obolevnost.”
Novost v svetu
Vse hitrejši tempo življenja, nezdrav način prehranjevanja, stres in vedno bolj onesnaženo okolje, v katerem živimo, pa so, žal, naša realnost. Kot tudi naraščajoče število obolelih za rakom dojke. V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica - kjer dojke operirajo že od leta 1985, začetki odkrivanja te bolezni pa segajo že v leto 1977, na leto opravijo kar okrog 100 operacij raka na dojki.
Ginekologinja Neda Bizjak in njeni sodelavci z Odseka za bolezni dojk si zato prizadevajo, da bi šempetrsko bolnišnico opremili z najsodobnejšo aparaturo, ki je od letošnjega maja na tržišču - z margin probo, s pomočjo katere je mogoče že med samo operacijo ugotoviti, ali je rakavo tkivo povsem odstranjeno iz dojke. “Ta naprava, ki je v svetu zares velika novost, bi izjemno olajšala zdravljenje bolnic, še posebej pri t. i. ohranitvenih operacijah, ko dojke ni potrebno v celoti odstraniti, ampak samo tisti del, kjer je tumor,” poudarja Bizjakova.
“Prav pri teh operacijah je namreč nadvse pomembno, da zares v celoti odstranimo rakasto tkivo iz dojke. Zdaj namreč šele po patološkem pregledu tkiva ugotovimo, ali je bila operacija dovolj temeljita. Približno pri tretjini bolnic je kljub obsevanju potreben ponoven poseg. Številke so takšne tudi drugod po svetu,” šepojasnjuje.
S pomočjo Margin probe bi število ponovnih posegov na dojki zmanjšali kar za 60 odstotkov. “S sondiranjem namreč lahko kirurg med samo operacijo ugotovi, ali je zares v celoti odstranil bolno tkivo. To bi bila zares velika pridobitev za vse bolníce, saj veliko žensk tako ne bi potrebovalo še ene narkoze in operacije ter ne bi bile izpostavljene dodatnemu stresu; tako fizičnemu kot psihičnemu.”
Prvi v Sloveniji
Margin proba, ki jo je izdelala skupina svetovno priznanih strokovnjakov, pomeni pomemben korak v razvoju medicine.
“Še v prejšnjem stoletju so bile operacije zelo radikalne. Kirurgi so bolnici odstranili ne le celo dojko, ampak tudi veliko in malo prsno mišico. Poseg je bil tako travmatičen, da so ženske pogosto že zaradi same operacije umirale. Z razvojem znanja pa so ugotovili, da tako drastični posegi v telo niso potrebni. Če se le da - če je torej tumor dovolj majhen in če je dojka dovolj velika -, se trudimo, da dojko ohranimo in izrežemo samo toliko, kolikor je pač potrebno. Enaka doktrina velja pri odstranitvi bezgavk v pazduhi; če so zdrave, jih ni potrebno odstraniti,” pojasnjuje Neda Bizjak.
Vsi, ki bi želeli pomagati pri nakupu Margin probe, lahko sredstva nakažejo na enotni zakladniški račun Splošne bolnišnice dr. Franca Dergaca v Šempetru pri Gorici: 01100 - 6030279058 s pripisom Za Odsek za bolezni dojk.
Do lani je bila margin proba še v fazi testiranja, od maja letos, ko so jo v Barceloni prvič predstavili javnosti, pa je tudi naprodaj. “Kolikor sem seznanjena, smo med prvimi bolnišnicami v EU, zagotovo pa prvi v Sloveniji, ki smo se odločili za njen nakup,” je ponosna Neda Bizjak.
A eno je želja, drugo pa realnost. Za nakup margin probe je treba odšteti 28.000 evrov, ki pa jih šempetrska bolnišnica nima kje vzeti. Zato upa na pomoč. “Doslej nam je uspelo zbrati približno polovico potrebnega denarja. Začetni vložek - 3500 evrov - so prispevali župani severnoprimorskih občin, ki se zavedajo pomena nakupa margin probe za našo regijo. Računamo pa seveda tudi na pomoč drugih darovalcev,” je iskrena zdravnica Bizjakova.
Edina preventiva je zgodnje odkrivanje
Kot smo že uvodoma omenili, število obolelih v Sloveniji narašča. Napačno je mišljenje, da za rakom dojke zbolevajo le starejše ženske, oziroma tiste v menopavzi. Vse več je tudi mlajših bolnic, saj se starostna meja obolevnosti vse bolj niža. Zbolevajo tudi že ženske, stare 35 ali celo manj let.
“Nacionalni program še vedno predvideva prvo slikanje dojk z mamografom po 50. letu starosti, a glede na izkušnje je prav, da to kontrolo začnemo že takoj po 40. letu. Preventiva je vedno boljša od kurative,” pove Bizjakova.
Edina preventiva pa je zgodnje odkrivanje. “Saj ni potrebna ne vem kakšna umetnost, kako pregledovati dojke. Najbolj pomembno je, da ženska pozna svoje telo in da je pozorna na spremembe na dojkah. Najbolj važna je asimetrija. Karkoli že opazi - bulo, rdečico, oteklino, udrtje, krvav izcedek ... Če se sprememba pojavi zgolj na eni dojki, je to lahko že alarm za preplah. Bolečina je pri vsem tem najmanj pomembna. Ko mi ženska potoži, da jo boli dojka, in če ne vidim, da bi šlo za vnetje, nimam skrbi. Kajti ko rak boli, je že tako velik, da ga lahko vidiš že iz aviona,” slikovito pojasni naša sogovornica.
Kot pravi, je najbolj idealen čas za samopregled dojk prva polovica menstrualnega ciklusa, in sicer okrog 8. dneva od začetka krvavitve.
“Tik pred menstruacijo je namreč dojka zaradi hormonov že tako razbohotena, da lahko ženska zatipa čuda stvari in kaj hitro lahko povsem nepotrebno nastane panika. Takrat se izogibamo tudi slikanju z mamografom, saj je dojka zelo občutljiva in je slikanje lahko zelo zelo boleče,” razloži Bizjakova. Pa še na nekaj opozarja: “Prepogosto pregledovanje dojk ni potrebno, saj se težje opazi razlika. Enkrat na dva meseca je povsem dovolj. Pomembno pa je, da pregled opravimo vedno v istem časovnem obdobju: okrog osmega dneva od začetka menstruacije, ženske, ki so že izgubile perilo, pa naj si same določijo čas pregleda,” še pove Neda Bizjak.
PETRA VIDRIH
