Namakanje, nov izziv za oljkarstvo

Dolgotrajni vročinski udari in tropske temperature, ki so letos zajele naše kraje in bodo po napovedih klimatologov postale stalnica naših poletij, predstavljajo nove izzive za slovensko oljkarstvo. Nepravilna časovna razporeditev padavin in omejena razpoložljivost vodnih virov v Istri že predstavljata problem in sušno ogroženost oljčnih nasadov. Na sušno ranljivih območjih, kamor se čedalje bolj uvršča tudi slovenska Istra, se za zagotavljanje stabilne pridelave, gospodarske konkurenčnosti in dohodkovne varnosti v kmetijstvu uporabljajo inovativne namakalne tehnologije, ki ob hkratni stabilni pridelavi zagotavljajo trajnostno rabo vodnih virov.

Največji primanjkljaj vode v tleh se v slovenski Istri pojavi v začetku aprila in traja do konca avgusta. Zmanjšamo ga lahko z ustrezno obdelavo tal, vzdrževanjem organske snovi v tleh, puščanjem rastlinskih ostankov na površini tal in namakanjem. Izmed naštetih ukrepov je namakanje najbolj učinkovit ukrep za blaženje posledic suše. Poleg rednih in stabilnih pridelkov z namakanjem zagotavljamo dobro kondicijo dreves in pozitivno vplivamo na kakovost pridelka.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Namerno manj vode

V Sloveniji se trenutno po podatkih registra kmetijskih gospodarstev namaka 19 hektarjev oljčnikov, v katerih se večina poslužuje principa “kriznega namakanja”, ki pa je po mnenju strokovnjakov posledica pomanjkanja primarnih strategij rabe vode za potrebe rastlinske pridelave. Pri principu kriznega namakanja gre za časovno in količinsko nekontrolirano dodajanje, ki v času dolgotrajnih suš prepreči izpad pridelka.

Številne raziskave na območju Mediterana so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa “deficitnega namakanja”, kjer oljko namerno oskrbimo z manj vode, kot je to optimalno potrebno. Pri deficitnem principu namakanja lahko namakalni obrok dodamo tako, da polovico koreninskega sistema izbrane rastline izpostavimo sušnemu stresu, drugo polovico pa optimalno oskrbimo z vodo ali da vodni primanjkljaj enakomerno razporedimo preko celotne rastne dobe. Slednji način aplikacije vode je primeren za ekstenzivne nasade na globokih tleh.

V intenzivnih nasadih je priporočljiva aplikacija vode samo v kritičnih razvojnih fazah, ko oljka najbolj potrebuje vodo za rast in razvoj (v času rasti poganjkov, razvoja cvetnih brstov, cvetenjem, nastavitve plodov, debelitve plodov in akumulacije olja).

Kapljično namakanje

Za izvedbo deficitnega principa namakanja oljk je poleg principa dodajanja vode potrebno izbrati tudi primerno tehnologijo namakanja. Namakalna tehnika, ki zagotavlja gospodarno porabo vode in majhno porabo energije, je kapljično namakanje. S kapljičnim namakanjem ne namakamo celotne površine nasadov, ampak vodo dodamo večkrat v manjših obrokih glede na dejanske potrebe rastline in to samo v območje korenin. Rastlina zato razvije koreninski sistem v manjšem volumnu tal, ki pa je ob morebitni okvari namakalnega sistema bolj izpostavljena suši. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg lastnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega sorte na vodni primanjkljaj.Nasvet je pripravila doc. dr. MAJA PODGORNIK