Naš vrt je bogat in barvit
Pa smo dočakali tudi zadnji vikend v juliju. Zadnji dnevi so bili peklensko vroči. Tam, kjer je narava imela srečo, je bilo nekaj vročinskih neviht, marsikje pa ni bilo padavin niti za “polže”. Tla so zbita, pregreta, sprana od neviht in vetrov. Ampak rastline na našem vrtičku vztrajajo in so polne sočnih plodov.
Paradižnikova stebla se kljub opori šibijo od rdečih plodov, tudi melancan je zelo veliko, fižoli so že dozoreli, paprik in feferonov je vseh barv in sort, tudi bučke so zelo bogato obrodile, zelo lepo kaže sladkemu krompirju ... Čebelice iz Matjaževega čebelnjaka se pridno pasejo na ajdi, ki se bohoti visoko v nebo. Povsem so se udomačile tu na Purissimi in prav nič ne pogrešajo svoje domače vasi Krnice.
Tudi hoteli za koristne žuželke na vrtu so “polno zasedeni”. Čebelice in čmrlji imajo polno dela z opraševanjem in nabiranjem cvetnega prahu. Pikapolonice, strigalice, tenčarice, ki so nastanjene v naših “hotelih”, imajo na vrtu polno dela z ušmi, pršicami, stenicami in še kaj bi se našlo. Ponekod so nam uši napadle lubenice. Plodov bo zato manj, vendar bodo slajši.
Čas je za sajenje zelja, ohrovta, radičev, solat ...
Zelo lepo je vseskozi cvetela žafranika. Pri čičeriki, leči in bobu pa so nam jo zagodle bolezni. Zato je bil tu pridelek nekoliko manjši. Vendar nič zato. Sedaj je čas za sajenje jesensko-zimskih vrtnin. V hladnejših legah Primorske morate kar pohiteti z zadnjim sajenjem zelja, ohrovta, radičev, solat, cvetače in brokolija. V obalnem in priobalnem pasu pa je čas vse do 20. avgusta. V toplih zavetnih legah lahko te vrtnine sadimo še do 15. septembra. Vsekakor moramo biti pri nakupu sadik pozorni na to, za kako dolgo vegetacijo gre pri določeni sorti vrtnin. Če bomo namreč zamujali s sajenjem in bomo izbrali še pozno sorto, je zelo velika verjetnost, da se ta vrtnina ne bo razrasla in bo pridelek slabši ali ga sploh ne bo. Pri svojem prodajalcu se pozanimajte za čas zorenja in ali bo na vaši lokaciji ta vrtnina uspevala v danem terminu.
Kapusnice po času zorenja ločimo na zgodnje, srednje pozne in pozne sorte. Solate, radiče, koromače in cikorije pa ločimo na spomladanske, poletne in zimske. Kapusnice niso tako občutljive na prve slane kot solate, endivije in koromači. Prve ekološke sadike Purissima za jesen in zimo najdete v Agrarinih agrocentrih.
Za krompirjem posadimo kapusnice
Večina nas je že izkopala tudi krompir. Za krompirjem ostane v tleh veliko hranil in zato so zelo dobre naslednice kapusnice. Nič ni narobe, če posadimo ali posejemo radiče in solatnice. Ohrovt, cvetača in brokoli so zelo požrešne rastline na hranila, zato jih je priporočljivo saditi v kolobarju za krompirjem. Tla ponovno prekopljemo, zrahljamo, postavimo cev za kapljično namakanje in sadimo na razdaljo približno 50 x 40 cm (kapusnice) oziroma 50 x 30 cm (solate, radiče, cikorijo in koromače). Cev za namakanje mora imeti belo črto obvezno obrnjeno navzgor, saj so tam luknjice in je tako manj možnosti, da se zamašijo. To je idealna zasaditev. Če ne boste zalivali kapljično, boste zalivali ročno z zalivalko.
Dokler se nam rastline ne primejo, jih zalivamo tudi od zgoraj. Priporočam sajenje pozno popoldne. Po sajenju rastline dobro zalijemo, saj se bodo tako bistveno laže ukoreninile. Na našem vrtičku smo tam, kjer smo izpulili čičeriko, bob in lečo, posadili različne kapusnice in solato. Lahko bi posejali še eno rundo zelenega stročjega fižola, bučk in korenčka. Prav tako je čas za setev rdečih radičev (Verona, Palla rossa, Castelfranco ...). Vsekakor je tudi čas za setev radiča Tržaški solatnik. V Istri skoraj ni vrta, kjer ne zasledimo tega radiča. Če ga bomo zaščitili, ga bomo lahko pobirali vse do pozne pomladi.
V priobalnih krajih je še prezgodaj za setev špinače, blitve in motovilca, ker je velika verjetnost, da nam bo ta zelenjava ušla v cvet. V hladnejših višjih legah Primorske pa je čas tudi za ta opravila. V toplejših legah imamo čas za setev teh kultur vse do konca septembra. Kljub neznosni vročini se moramo na vrtu potruditi in poskrbeti, da ne bomo skozi zimo prikrajšani za svežo zelenjavo. Ostale vrtnine na vrtu moramo redno zalivati, rahljati tla, pleti in pobirati plodove. V lepo urejenih vrtovih je tako prelitega veliko znoja, verjetno vam ni tuja niti bolečina v križu, vendar na vse pozabimo, ko obiramo slastne sadeže.
Čas je za šalše, vloženo zelenjavo in marmelade
Vrt je tudi prostor za druženje in sproščanje, prav v takih trenutkih pade tudi marsikakšna ideja, kako shraniti te slastne plodove za dolge zimske dni. Sedaj je pravi čas za pripravo slastne paradižnikove šalše, raznih zelenjavnih omak, vložene zelenjave (melancane, paprike, feferoni, bučke ...) in marmelad. Poleg tega, da imamo dober recept, je tudi zelo pomembno, da uporabimo samo zdrave, zrele in čiste sadeže.
Zaradi pepelovke smo zaključili z obiranjem kumar. Nekateri se pritožujete nad velikimi rjavimi madeži na muhi ploda paradižnika in paprike. Nekatere sorte so bolj, nekatere pa manj občutljive na pomanjkanje kalcija. Primeri dobre prakse so nam dokazali, da so za te težave tudi praktične rešitve. In sicer sedem decilitrov vode zmešamo s tremi decilitri mleka. To škropimo po rastlinah vsakih pet dni. Poleg tega, da je to škropivo primerno proti glivam, plesnim in pegavostim, naj bi tudi delovalo na pomanjkanje kalcija. V tem primeru naj bi kalcij bistveno hitreje dostopal v rastlino kot drugi pripravki.
Tako, na našem vrtu se dogaja. Kako pa je kaj pa pri vas?
Pripravila: PATRICIJA PIRNAT, KZ Agraria Koper
