Naše vrtove “krasijo” tudi pleveli
Na vrtu je veliko dela že z gojenimi rastlinami, ampak še več slabe volje nam povzročajo pleveli. Spoznajmo plevele in ugotovimo njihovo koristnost. Pleveli nam povedo o pozitivnih in negativnih lastnosti tal. Ali gre za težko glinasta tla, za peščena ali lapornata ... Pleveli lahko nudijo zavetje koristnim žuželkam, so medonosne rastline, privabljajo čebele in metulje, njihove barve in cvetovi dajo čar pokrajini, s svojim vonjem odganjajo škodljivce ...
Za vrtičkarja pa je zapleveljen vrt še vedno prava katastrofa! Dan za dnem plejemo, a kaj ko pleveli rastejo hitreje kot naše gojene rastline. Plevel je nočna mora vsakega vrtičkarja. Ali ste kdaj pomislili, da so pleveli tudi uporabni?
Plevel, le kaj je to?
To so vse rastline, ki jih človek ni uvrstil med gojene. Rastline, ki jih vrtnar ne želi imeti v svojem vrtu. Vse rastline se vseskozi borijo za vodo, svetlobo, hranila in prostor. Preživijo pa le tiste, ki so najbolj prilagodljive v danem prostoru. Zanimivo je, da imamo tudi na tem področju v naravi izpostavljeno določeno ravnovesje. Znano je tudi, da se gojene rastline teže prilagajajo danim pogojem v okolju in izgubljajo prednost pred pleveli. Vrtnarji pa z vso ljubeznijo do gojenih rastlin zelo pridno iz vrta odstranjujejo plevele in omogočijo gojenim rastlinam, da se razrastejo, saj si v vrtu želijo le gojenih rastlin.
Pleveli se razmnožujejo s semeni, vegetativno, raznašajo jih tudi ptiči in veter. Na svoj vrt jih lahko prinesemo tudi s kompostom in hlevskim gnojem. Divji sirek in plazeča pirnica sta dva najbolj pogosta plevela in zelo trdovratna. Moramo se zavedati, da se poleg tega, da se zelo dobro razmnožujejo s semeni, še dosti bolj uspešno razmnožujejo z deljenjem korenin. Kar pomeni, da če vrtove, kjer raste ta plevel, retoviramo, ga s takšnim načinom zelo uspešno razmnožujemo.
Ali lahko preprečimo rast plevela na vrtu?
Če redno skrbimo, da so naša tla pokrita z raznimi zastirkami, kot je slama, zastirna folija pvc, zastirka iz ovčje volne, žagovina, pokrovne rastline, listje, pokošena trava in plevel (brez zrelih semen), upoštevamo kolobar in drugo, lahko preprečimo rast plevela na vrtu. Prednost zastirk je tudi, da vrt delno obvarujemo pred polži in preprečimo izhlapevanje vode. Zemlja ohrani lepšo strukturo, ne razpoka, nimamo zbitih tal ter tla tudi bogatimo s humusom.
Kakšen tip tal imamo?
Pleveli nam lahko zelo globoko rahljajo tla, saj imajo nekateri zelo dolge korenine. Na zelo glinastih in težkih tleh, na katerih se dolgo zadržuje voda, bodo uspevali gabez, trpotec, meta, plazeča zlatica in regrat. Na peščenih, suhih tleh, ki slabo zadržujejo vodo in hranila, rastejo mak, deltasti nagelj, ivanjščica in pelin. S hranili bogata, humozna tla so preraščena s koprivo, kamilico, navadno zvezdico, tolščakom, navadnim plešcem, navadno lobodo in njivsko gorjušico. In ravno teh slednjih plevelov je ogromno na naših skrbno gnojenih in obdelanih gredicah.
Metuljnice (detelje, lucerna, nokota) nam s pomočjo bakterij na koreninah vežejo iz zraka dušik, se pravi, da jih pogosto zasledimo tam, kjer so tla revna z dušikom. Gabez in praprot uspevata na s kalijevim karbonatom revnih tleh, ker si ga lahko sama zagotovita. Ko jeseni rastline odmrejo, prekrijejo tla in na ta način obogatijo tla z mineralom, ki ga primanjkuje.
Vse te lastnosti rastlin lahko s pridom izkoristimo v vrtu in plevel uporabimo kot vir hranil. Bodisi tako, da v vrtu gojimo te rastline oziroma jih ne odstranjujemo, bodisi tako, da jih nabiramo v naravi.
Koristni minerali
Nekateri pleveli vsebujejo večje količine hranil in jih lahko izkoristimo kot gnojilo. Tudi plevele, ki jih želimo odstraniti iz vrta, izpulimo in pustimo ležati ob gojenih rastlinah na tleh. Tako nam bodo služili hkrati kot zastirka in gnojilo. Ob tem pa pazimo, da to počnemo, preden so semena zrela, saj bomo sicer plevele dodatno sejali. Tudi ko želimo osemenjene plevele odnesti z vrta, pazimo, da odnašamo tako, da ne trosimo semen naokrog. Plevele lahko uporabimo kot prevrelke in z njimi zalivamo gojene rastline.
Ali ste vedeli, da ...
> so pleveli bogati z vitamini, minerali, karotenoidi in ostalimi snovmi bolj kot redko katera gojena zelenjava?
> navadno zvezdico zgodaj spomladi pripravimo svežo na solato ali kasneje kot špinačo?
> od maja naprej najdemo na vrtu vejicati rogovilček in navadni tolščak, ki sta odličen vir železa in sta odlična dušena ali na sveži solati?
> iz mladih vršičkov bele metlike lahko skuhamo odlično rižoto?
> ima navadni tolščak v enem cvetku tudi do 1000 semen, ki dozorijo v treh dneh in imajo sposobnost kaljenja do 12 let?
> v navadnem kristavcu in pasjem zelišču (Soanum Nigrum) “domuje” najhujši škodljivec (paradižnikov molj) vseh časov, katerega ličinke vrtajo rove v plodove paradižnika?
Pripravila: PATRICIJA PIRNAT, KZ Agraria Koper
