“Nekako sem vedno vedela, da bom slej ko prej končala v Španiji”

Zaplesali ga bodo lahko tudi domačini in naključni mimoidoči.

> Kaj bi počeli, če ne bi plesali flamenka?

“Pravzaprav niti ne vem, saj flamenko plešem že polovico svojega življenja. Vedno sem nekako vedela, da me flamenko najbolj privlači in da je prav poklicno ukvarjanje z njim to, česar si želim in v čemer vidim svoj potencial. No, če flamenka ne bi bilo, bi vseeno zagotovo pristala nekje v kulturi ali umetnosti, ker do tega čutim pripadnost in prav tu lahko dam svoj najboljši prispevek družbi.”

Jutri, 8. junija, bo Koper preplavil flamenko. Plesno društvo CoraViento v Taverni pripravlja pester celodnevni program, na katerem bodo sodelovali vsi flamenkosi iz Slovenije in tudi nekaj iz zamejstva. S tem so se odzvali na javni razpis Mestne občine Koper za sofinanciranje kulturnih prireditev. Gre za prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, ko bodo ves dan na sporedu različne plesne, glasbene in ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke, kulturni program z nastopi več kot tridesetih plesalcev in glasbenikov, okrogla miza, modna revija in dva flashmoba (gre za množično plesno koreografijo na ulici). Prvi flashmob se bo začel ob 17. uri na Prešernovem trgu, drugi pa ob 17.10 na promenadi nasproti Hotela Koper. K udeležbi vabljeni vsi, ki si želijo zaplesati flamenko, koreografije pa se lahko naučijo že prej, in sicer na internetni povezavi:

https://www.youtu be.com/wat ch?v=JJlz5Z8Z0Vw

> Zrasli ste v glasbeno-športni družini; vaš oče je Urban Centa, včasih član skupine Agropop, mama pa bivša umetnostna drsalka in kotalkarica, danes urednica in novinarka Barbra Jermann, ki bo tudi povezovala prireditev v Kopru. Nenavadno vsekakor ni, da ste s takimi geni postali plesalka …

“Mama me je že od malih nog spodbujala k plesu, zato lahko zagotovo rečem, da sem se s plesom dobro spoznala po njeni zaslugi. Sicer me je najprej želela usmeriti v umetnostno drsanje, ampak sva hitro ugotovili, da to sploh ni zame. In tako plešem in nastopam že od petega leta, ko sem začela obiskovati šolo izraznega plesa pri Jani Kovač Valdez. Pri plesu me na splošno podpirata oba starša, oče bolj izrazito zdaj v kasnejših letih, ko sem se začela tudi sama ukvarjati z managementom skupine in organizacijo dogodkov, ki so povezani s plesom. Nekako sem zelo enakomerno prevzela osebne usmerite svojih staršev, tako kot tudi prejela zanimivo mešanico genov in talentov. Sem zelo zadovoljna, da je tako, pa čeprav se včasih kar malo zgrozim, kako smo si lahko otroci in starši podobni.”

> Septembra odhajate v Madrid, kjer boste študirali ekonomijo in flamenko. S kakšnimi občutki odhajate v deželo flamenka, ki ste jo že doslej pogosto obiskovali?

“Odkar sem pri enajstih letih spoznala flamenko, sem si želela iti v Španijo. Pravzaprav že prej, saj sem se španščino začela učiti v drugem razredu osnovne šole. Prvič sem bila tam pri štirinajstih letih, potem pa sem to deželo začela vedno pogosteje obiskovati in se udeleževati raznih tečajev flamenka. Kmalu sem spoznala, da se tam dobro počutim, da čutim neko pripadnost do te kulture, da so mi ljudje blizu, da mi je blizu kulturno izročilo, sam jezik in način življenja. Nekako sem vedno vedela, da bom slej ko prej končala v Španiji. Tja sem si želela na študij že po koncu gimnazije, ampak se to ni izšlo, pa tudi želela sem si narediti še kaj več za prepoznavnosti flamenka in naše flamenko skupine CoraViento v slovenskem kulturnem prostoru. Zdaj v Španijo za dalj časa odhajam z dveletno zamudo. Med tem sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto, ker se mi zdi ekonomija zelo uporabno orodje za vse tisto, kar bi rada delala v življenju in si jo seveda želim čim bolj koristno uporabiti pri svoji poti učenja in širjenja flamenka. Že pri nas v Sloveniji sem se odločila za študij v angleščini, ker sem si želela nabrati kar največjo količino izkušenj in spretnosti, v Madridu pa bom ekonomijo študirala v španščini, saj si želim biti univerzalna in pripravljena na vse, kar mi življenje ponudi. Tujina me izjemno privlači, zato bo Madrid odlična odskočna deska za naprej.”

> Kako na vaše plesno udejstvovanje gledajo vaši vrstniki, ki morda še niso našli področja, ki bi se mu tako popolnoma posvetili, kot se vi posvečate plesu?

“Mogoče sem med svojimi vrstniki pogosto naletela na nerazumevanje ali dobila občutek, da se jim zdim nenavadna, saj počnem njim neznane in tuje stvari. Je pa tudi veliko takih, ki me prav zaradi moje odločnosti in predanosti cilju občudujejo. Sama zase bi rekla, da sem bila že od malega oseba, ki je bila usmerjena v svoj cilj, ki je natančno vedela, kaj si želi doseči. Mnogo prej kot se to dogaja večini mojih vrstnikov. Prav ta močna usmerjenost k cilju je tista lastnost, ki me je najbolj izoblikovala in sem zato mogoče malo hitreje odrasla in stvari v svojem življenju vrednotim malo drugače kot moji vrstniki. Ti nekako tudi ne predstavljajo socialnega kroga, v katerem se gibljem, saj se tako ali drugače vedno znajdem v družbi starejših oseb. Tam se počutim najbolje.”

> Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu ste najbolj ponosni?

“Najbolj sem ponosna, da je CoraViento uspel zaživeti s polno paro. V svoje vrste smo dobili tudi tri odlične glasbenike: kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja, ki je dvakratni dobitnik Prešernove nagrade na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kajonista Vasjo Štuklja in harmonikarja Uroša Jezdiča. Skupaj smo se odločili prikrojiti flamenko po svoje. Prikrojiti po meri naših inštrumentov ter našega prostora in časa, v katerem se nahajamo tukaj in zdaj. Flamenko želimo narediti na nam lasten način, ne zgolj kopirati tuje kulturno izročilo. Želimo mu dati pridih Slovenije in njenega socialno-geografskega okoliša. Predvsem pa nas vleče na Balkan. Mislim, da nam to počasi začenja kar dobro uspevati, saj imamo vedno več nastopov in v društvu vedno več učencev, ki bi se radi s flamenkom zelo podrobno spoznali. Smo na dobri poti, da se nam uresniči naše poslanstvo razširjanja flamenka v slovenskem kulturnem prostoru.”

> Flamenko večina ljudi povezuje s seksapilnostjo in žensko energijo. Vi imate v vaši plesni skupini CoraViento tudi enega moškega. Gre torej pri tem plesu res za prevlado žensk?

“Sploh ne. Flamenko plešejo moški, ženske, otroci, saj je to ples, ki je primeren za vse starosti, vse telesne ustroje in motorične sposobnosti. Vsaj tako ga plešejo v Andaluziji in po vsej Španiji. CoraViento pa je žal ostal brez edinega moškega plesalca, ki nam je pobegnil v Zagreb. Mitja Obed, odličen in najboljši slovenski flamenko plesalec, je v Zagrebu odprl svojo šolo, saj je tam veliko boljše okolje, da s plesom uspe in živi od flamenka.”

> Zakaj ta temperamentni ples bolj kot z ustaljenimi figurami povezujete z duhovnimi izkušnjami?

“Flamenko v bistvu nima res ustaljenih plesnih figur, ker je njegovo poreklo precej neobrzdano. Največ so k njegovemu razvoju prispevali prav andaluzijski cigani, ki so ga rodili ob srečanju njihove kulture s sefardsko in avtohtono špansko in ga kasneje začinili še z Evropo. Flamenko črpa svojo moč iz življenja in okoliščin, iz težkih in veselih trenutkov, iz rojstva in smrti ... Flamenko v resnici oblikujejo preprosti napevi, ki se pojavljajo ob različnih življenjskih okoliščinah, v katerih je veliko močnih čustev in doživljanj. Flamenko je izpoved, ko nehaš misliti z glavo in plešeš samo s srcem. Temu plesalci rečemo 'duende', ko v bistvu zapadeš v nek trans in si povsem sam s svojim notranjim doživljanjem. Telo samo izraža to, kar čutiš, misli pa preprosto ni več. To je pravi flamenko!”

> Koprčane boste v nedeljo s celodnevnim dogodkom F.L.A.M.E.N.K.O. skušali za en dan preseliti v Španijo. Kakšen spektakel obljubljate?

“Obljubljamo, da vsak obiskovalec lahko našel kaj zase. Prireditev je primerna tako za kulturne sladokusce kot tudi za družine, ki bodo v Koper prišle na vikend izlet. Za otroke bomo pripravili vse mogoče, od likovnih do plesnih in glasbenih delavnic. Plesne in glasbene delavnice pa bodo tudi za odrasle. Ti bodo na stojnicah lahko spoznavali tudi španske produkte, vino, hrano ter druge stvari, ki jih lahko povežemo s Španijo. Osrednje prizorišče pa bo oder, kjer bo potekal bogat plesni in glasbeni program, v katerem bo sodelovalo več kot 40 slovenskih izvajalcev flamenka. Predvsem si želimo slovenski publiki približati dušo in temperament flamenka, pokazati, kaj flamenko v bistvu je in ga narediti prepoznavnega. Pripravili smo tudi okroglo mizo o prepletu umetnosti in literature na primeru Federica Garcie Lorce, modno revijo flamenko oblačil in flashmob.”

> Del prireditve bosta kar dva t. i. flashmoba, ko boste k plesu povabili tudi mimoidoče in vse tiste, ki se bodo koreografije naučili prek videa na youtubu. Koreografija je videti kar zahtevna. Se je flamenka težko naučiti?

“Ja in ne. Pravzaprav ne. Flashmob je namenjen tistim, ki se s flamenkom še niso srečali. Koreografija je narejena za začetnike, da spoznajo, da flamenko v resnici ni tako težek, da je zelo lep ples, ki ni samo za mične gospodične, ampak za vsako starost, kilažo in spol, če le plešeš z dušo.”

> Španski dan v Kopru boste ob 21. uri zaključili s predstavo Trenutek , s katero ste lani razprodali Kino Šiška. Se Slovenci dobro odzivajo na vaša prizadevanja, da bi jim bolje predstavili flamenko in špansko kulturo?

“Premiera naše predstave Trenutek je bila prelomna točka naše dveletne misije, da flamenko približamo slovenskemu kulturnemu prostoru. Do zadnjega smo napolnili dvorano in naleteli na izjemno dober odziv tako kritikov kot same publike. Ljudem smo s to predstavo pokazali bistvo flamenka. Znebili smo se vseh za flamenko značilnih kostumov in v ospredje na gledališki oder postavili izraz. Bilo je ganljivo spremljati odziv. In vesela sem, da se Slovenci vedno bolj odzivajo na naša prizadevanja, da jim predstavimo flamenko, da polnijo dvorane in da CoraViento postaja vedno bolj prepoznavno ime.”

ALJA TASI

Urška Centa: “Vesela sem, da se Slovenci vedno bolj odzivajo na naša prizadevanja, da jim predstavimo flamenko.”

“Flamenko je izpoved, ko nehaš misliti z glavo in plešeš samo s srcem.”