Nenavadna obiskovalka z juga
Leto je naokoli in čas je za inventuro. Če bi se moral odločiti, kaj me je v letu 2011 v našem morju najbolj presenetilo, bi se odločil za dva dogodka. Oba sta nenavadna in niti najmanj ni izključeno, da nista celo povezana.
Prvi pojav je bledenje koral, drugi pa prvo pojavljanje murene v našem morju. O bledenju koral kdaj drugič, tokrat nekaj besed o mureni.
Ko je podvodni ribič Sašo Moškon sredi junija nedaleč ob južni piranski obali s podvodno puško ujel mureno (Muraena helena), sem bil globoko presenečen. Saj ne, da ne bi murene že kdaj videl, a vseeno ne tako daleč na severu. Še bolj me je presenetilo dejstvo, da je šlo za zelo veliko in težko mureno, saj je merila dober meter v dolžino, natančneje 1127 milimetrov, in tehtala več kot štiri kilograme. Za primerjavo naj povem, da so največje murene doslej merile do 1340 milimetrov v dolžino in tehtale do skoraj 6,5 kilograma. Po velikosti in teži sodeč, bi bila lahko ta murena stara več kot 12 let, kar je, če upoštevamo dejstvo, da je njihova največja starost okrog 15 let, spoštovanja vreden podatek.
Murene so poznali že stari Rimljani, pri katerih so uživale sloves zelo cenjenih rib. Latinsko ime muraena izhaja iz grškega “smyraina”, kar pomeni nekaj podobnega kot jegulja ali piškur. Gojili so jih v posebnih bazenih. Mimogrede, italijanski izraz piscina za bazen izhaja iz istoimenskega latinskega, ki naj bi pomenil ribnik. Če je verjeti Seneki, so nekateri premožni Rimljani svoje sužnje, ki so bili preveč nerodni ali problematični, vrgli v bazen za hrano murenam.
Danes murene običajno navdušujejo le podvodne fotografe, potapljaške zanesenjake in morda še ribje sladokusce. Mureno srečujemo v srednjem in predvsem južnem Jadranu. Zato je nadvse paradoksalno, da je ta vrsta, ki so jo dobro poznali že stari Rimljani, zelo slabo poznana ne samo v Jadranu, ampak povsod v Sredozemlju in atlantskem obrobju, kjer se pojavlja. Splitski raziskovalci so tako šele pred nekaj meseci objavili praktično prvo raziskavo o tej vrsti rib v južnem Jadranu (in sploh v Sredozemlju!). Ugotovili so, da se murene v Jadranu drstijo v južnojadranski kotanji pod 600 metrov globine, v njihovem vzorcu skoraj 200 muren pa nobena ni merila toliko kot piranska obiskovalka!
Le kako je zašla v naše, severne vode? Na podlagi podatkov naj bi bila murena opažena najseverneje okoli Dugega otoka v zadrskem arhipelagu. Je pa res, da v zadnjih letih potapljači opažajo te vrste tudi severneje, vse do Kvarnerja. Lahko torej tudi ta nenavadni primer pripišemo globalnemu segrevanju Sredozemskega morja in z njim povezanim širjenjem toploljubnih vrst proti severu ali kakšnemu drugemu pojavu? Ali pa se je kdo grdo pošalil in izpustil mureno v naše vode? Veliko vrst rib, pa tudi drugih morskih organizmov, ki so jih pred kratkim odkrili tudi v našem morju, govori v prid temu, da se nekatere vrste širijo proti severu. A to bomo zatrdno vedeli šele takrat, ko se bodo pri nas pojavile še druge murene. Saj veste, ena lastovka še ne pomeni pomladi!
Naj k temu dodam še zanimivost, da so pred nekaj leti našli v Jadranskem morju tudi tujerodno vrsto murene (Enchelycore anatina), ki bi jo po slovensko lahko krstili za račjekljuno mureno. K nam je prišla iz voda okoli atlantskih otokov; doslej so jo našli le v vzhodnem Sredozemlju. Če že navadna murena ne deluje nič kaj prijateljsko na pogled (kar pa seveda ni posebno pomembno), pa je njena tujerodna sestrična še toliko bolj obdarjena s kavljezobim arzenalom. O tem, ali nas bo tudi ta obiskovalka z juga počastila s svojim obiskom, pa bodo verjetno brali šele naši zanamci.
Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana
