Nešteto razlogov za življenje mlade Urše Lapanja
Razigrano desetletnico Uršo Lapanja iz Šebrelj te dni pogosto videvamo na plakatih in v televizijskih spotih, s katerimi Društvo onkoloških bolnikov Slovenije promovira vrednote življenja. Deklico, ki je pri štirih letih zmagala v boju z levkemijo, danes pa srčna in srečna vliva upanje drugim, smo, skupaj z mamico Katjo, srečali na plesnih vajah.
“Mami, za disko ples sem se odločila!” je po uvodni vaji v idrijskem plesnem klubu nasmejano naznanila Urša Lapanja, ki je prej kolebala med tem popularnim plesom in jazz baletom. Športnica od nog do glave je po treningu akrobatike in hip-hopa izbrala nov ples, in njena mamica Katja, ki jo bo vozila na vaje iz oddaljenih domačih Šebrelj na Cerkljanskem, ji je prikimala.
Ni bila viroza, temveč rak
Igrive plesne korake je štiriletna Urška ubirala tudi ob prelomu let 2005 in 2006, ko se je je že lotevala “viroza”. Na prvi pogled nedolžen prehlad je štiri dni pozneje dobil strašljivo diagnozo - levkemija, krvni rak.
Če se je tedaj v prijaznem domu Lapanjevih nad idiličnimi zimskimi Šebreljami rušil svet, tega mama Katja in ati Marko pred Uršo in njenim starejšim bratom Jakom nista ne hotela ne smela pokazati. Urša je dobila največjo vlogo svojega življenja. Boriti se je morala z nadležnimi vojački, ki so napadli njeno kri. Vse dolge tedne je na hemato-onkološkem oddelku ljubljanske pediatrične klinike, celo v sanjah, z vsemi močmi odganjala nadležne vsiljivce.
Težko je bilo za vse, ki so stiskali pesti zanjo. Študij in spoznavanje bolezni, vsakodnevne vožnje v 85 kilometrov oddaljeno Ljubljano, pogovori z zdravniki, osebjem in psihologinjo na oddelku ter vsa mogoča pomoč hčeri, Katji in Marku niso puščali časa za pestovanje obupa. Ker ta niti ni v njihovi naravi, so se vsi skupaj, z dragoceno pomočjo širše družine, spustili v boj s popolnim upanjem na Uršino ozdravitev.
Zaupanje in moč
“Bilo me je groza, a sem vedela, da Urša potrebuje vso mojo in našo moč. Ko sem na oddelku spremljala, kako si vsi skupaj prizadevajo zanjo in za vse otroke, ki so se prezgodaj srečali s kruto boleznijo, in sem se veliko pogovarjala z oddelčno psihologinjo, sem dobila velikansko zaupanje. Na našo veliko srečo se je Urša dobro odzvala na zdravila in po poldrugem mesecu nam je njena krvna slika vlila obilo optimizma,” se spominja Katja.
Štiriletna deklica je odraščala hitreje kot njeni vrstniki. Res se je borila z vojački, a je sočasno v pogovorih z zdravniki, sestrami in vsemi, ki so ji pomagali, spoznavala podrobnosti svoje bolezni ter bolezni njenih malih prijateljev. Ogromno je spraševala in vedno so ji znali in zmogli vse razložili tako, da je polna energije nadaljevala naporno zdravljenje. “Z besedami bi težko izrazila zahvalo za strokovno in človeško, srčno plat pomoči prav vsem na tem oddelku,” je hvaležna Katja.
Na kemoterapijo so jo vozili iz Šebrelj in Urša je vse z njo povezane napore, zaplete in izmučenost znova prenašala pogumno. Ko ji je terapija vzela dolge plave kodre, se ni želela skrivati pod rutko. “Naj bom taka, kot sem, kot so moji prijatelji,” je imela navado reči, ko so odrasli hoteli skriti njeno bolezen.
Problemi so postali neznatni, prijatelji veliki ...
Še poldrugo leto je trajala vzdrževalna terapija in nato pregledi vsak mesec. “V tem času je strah še tlel. Enostavno si ne dopustiš popolne sprostitve. Po dveh letih, ko so bili rezultati vedno znova dobri, pa smo si vsi skupaj oddahnili in ugotovili, da smo v tem času tudi veliko pridobili,” pripoveduje Katja in nam zagotovi, da z besedami o pozitivni plati bolezni misli zelo resno.
“Ko mi je psihologinja na enem uvodnih pogovorov rekla, da bomo videli, da bo kruta preizkušnja prinesla marsikaj dobrega, sem si mislila, le kaj mi govori. Danes vem, da je imela prav. Naš način življenja in pogled na svet se je povsem spremenil. Nesporno na bolje!” sta soglašali Katja in Urša.
Urša je vstopila v prvi razred osnovne šole zdrava, živahna, polna načrtov, ki so segali na vsa mogoča področja. Marljiva odličnjakinja kleklja in se ukvarja z akrobatiko, rolkanjem, plesom, najraje pa smuča. Vzor ima v bratu, nogometašu, ki ga, podobno kot njo, starši vozijo na treninge v Idrijo, in prijatelju Jaki Jakopiču, profesionalnem nogometašu, ki je bitko s hodkinovim limfomom izbojeval štiri leta pred njo in nato z vsem žarom pomagal obolelim. Tudi Urši.
Uršo in brata zaposlujeta še gledališče in prepevanje. Skratka, prijetno in zdravo življenje vsak dan, vsak trenutek. V šolo je mala borka vstopila bogatejša za iskrena prijateljstva, ki so se stkala med boleznijo. Najbolj pa se je navezala na svoj “svetilnik”, Jako Jakopiča. Njegove realne, a upanja in pozitivnih pogledov na življenje polne zgodbe, ki jih je začel pisati že med kemoterapijo, besede podpore in pozitivna energija so bile nalezljive. Jakopič se je, sočasno z uspešnim nadaljevanjem nogometne kariere, v društvu onkoloških bolnikov posvetil ozaveščanju o vrednosti življenja in spodbujanju vztrajnosti obolelih v njihovih najtrših preizkušnjah.
“Res smo spletli trdne vezi, tako s starši obolelih kot z ozdravelimi, ki so nam pomagali in nas spodbujali. Problemi, ki so se prej zdeli veliki, so sedaj neznatni. Predvsem pa nam je bolezen pokazala, kdo so pravi ljudje v našem življenju,” je povedala Katja, ki zdaj s pogovori tudi sama pomaga staršem obolelih. Ve, da bo, skupaj s svojo družino, to počela tudi v bodoče.
Svoj delež je že dodala tudi Urša. Na Jakopičevo pobudo je posnela reklamni oglas za največji dobrodelni koncert v boju proti raku, ki ga ob svoji 25-letnici v areni Stožice organizira društvo onkoloških bolnikov. Deklico zato v teh dneh pogosto videvamo na televizijskih ekranih in plakatih po vsej Sloveniji. Želi si, da bi z izkupičkom koncerta izboljšali razmere bivanja in zdravljenja na žal vedno prepolnem onkološkem inštitutu. Da bo iz njega izšlo čim več zmagovalcev, kot je izpisano na značilni oranžni zapestnici, ki jo nosijo Urša in člani društva.
Skupinska energija zdravi
Koncert, ki bo 28. oktobra, je društvo poimenovalo Nešteto razlogov za življenje. Z obiskom istoimenske spletne strani (www.nestetorazlogov.si) lahko svoj razlog prispeva vsakdo, zraven pa prispeva še dobrodelni evro. “Z akcijo društvo želi sporočiti, da je energija velikega števila ljudi lahko močna podpora tistim, ki se borijo z boleznijo,” razlaga Katja.
Urša je dodala razlog št. 968: “Zlat je ta dan ...” iz popularnega filma in istoimenske pesmi Sreča na vrvici, katere uvod poje v spotu in jo je zanj izbrala sama. Ker zares dobro ve, kako lep je vsak dan, to sproščeno, igrivo srečo tudi izpričuje v spotu. Snemanje, ki je v Ljubljani trajalo dobre tri ure, je zanjo pomenilo novo, tokrat prijetno izkušnjo. Navkljub ponovitvam pravi, da je preprosto uživala.
In uživali naj bi na koncertu mnogi. Zaradi dobrega namena in množice slovitih imen, ki bodo tam peli in igrali. Ali pa govorili. Med njimi tudi predsednik države dr. Danilo Türk, katerega izkušnja in preizkušnja je še sveža.
SAŠA DRAGOŠ
