Nova orodja za boj z oljčno muho

Močni napadi oljčne muhe vplivajo na kakovost oljk in posledično na oljčno olje, pri katerem se običajno poveča kislinsko število, zmanjša vsebnost fenolov ter spremenijo organoleptične lastnosti. Strokovnjaki so mnenja, da predčasno obiranje in hitra predelava oljk, lahko te posledice močno omilijo.

Oljčna muha je povsod, kjer so oljke

Geografsko se oljčna muha pojavlja povsod, kjer uspeva oljka. Za Slovenijo, ki velja za skrajno severno lego za pridelovanje oljk, so pogoji za njeno razmnoževanje boljši, saj so temperature v primerjavi z južnim Jadranom v poletnih mesecih nekoliko nižje. To pomeni, da lahko v slovenski Istri pričakujemo močnejše napade. Za slovensko Istro je značilna razdrobljenost kmetijskih zemljišč, zaznamovana s terasami, pobočji in razgibanim terenom ter velikokrat prekinjena z urbanim okoljem, gozdovi in zemljišči v zaraščanju. Razdrobljenost bi lahko za oljčno muho predstavljala naravno oviro pri njenem razmnoževanju, zato smo na UP FAMNIT izvedli raziskavo populacije oljčne muhe v slovenski Istri. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, ali razdrobljeno okolje vpliva na migracijo oljčne muhe med oljčniki priobalnega pasu (Strunjan in Beneša) ter med zalednimi legami (Sv. Peter), saj dosedanji rezultati monitoringa kažejo, da so napadi močnejši in hitrejši na obali v primerjavi z zaledjem. Pomemben cilj raziskave je bil tudi umestitev raznolikosti populacije oljčne muhe v slovenski Istri v rezultate, o katerih poročajo vodilne države na področju pridelovanja oljčnega olja.

Muhe več letijo ob morju

Genetska struktura populacije oljčne muhe je lahko zelo pomemben pokazatelj migracijskih vzorcev in razmnoževanja škodljivca v lokalnem okolju, ki lahko pomaga k učinkovitejšemu nadzoru. Naša raziskava je bila osnovana na zbiranju posameznih oljčnih muh, ki so se razvile v plodu in analizi DNK. Uporabili smo mikrosatelite, ki so poznani kot kratki motivi zaporedja DNK, ki se tandemsko ponavlja. Na osnovi razlik v ponovitvah lahko osebke identificiramo.

S pomočjo populacijskih indeksov smo izračunali genetske razdalje oziroma pretok genov med oljčnimi muhami treh lokacij. Rezultati so pokazali izrazito in neovirano migracijo oljčnih muh med lokacijami. Po pričakovanju sta migracija in parjenje oljčnih muh med Strunjanom in Benešo pri Ankaranu intenzivnejša in neovirana zaradi krajše razdalje. Naključno parjenje med oljčnimi muhami zaledja in obalnega pasu je sicer nekoliko manjše zaradi razgibanosti terena, vendar le ta ne preprečuje intenzivne migracije oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo Grčijo, ki je izvedla podobno raziskavo v regiji Mani, kjer ravno tako poročajo o intenzivnem parjenju in migraciji oljčnih muh med priobalnimi in hribovskimi območji. Ti rezultati dokazujejo, da je oljčna muha tesno povezana s svojim gostiteljem in relativno stabilnim habitatom. Pri primerjavi genetske raznolikosti “slovenske” oljčne muhe s populacijami v Sredozemlju, lahko zaključimo, da je raznolikost populacije visoka in primerljiva ter da severno območje gojenje oljk ne vpliva na njeno raznolikost.

Ukrepanje je nujno

Za prakso rezultati genetske analize pomenijo, da se ne smemo zanašati, da v zaledju ne bo oljčne muhe, potem ko se je pojavila v priobalnem pasu. Zelo pomembno je, da vsi oljkarji (tudi tisti, ki imajo oljke na vrtovih samo za okras) sledijo navodilom strokovnjakom varstva oljk in dosledno izvajajo ukrepe proti oljčni muhi, saj netretirana drevesa predstavljajo idealnega gostitelja za škodljivca. Prav tako je izjemnega pomena časovno koordinirano ukrepanje proti oljčni muhi, saj s tem preprečimo njeno migracijo v sosedove oljčnike. Na to moramo biti še posebej pozorni pri pojavu prvega močnejšega napada, saj z zatiranjem prve generacije lahko močno zmanjšamo velikost naslednje generacije. Oljkarji morajo dosledno upoštevati tudi navodila o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, saj raziskovalci že poročajo o prvih izsledkih odpornih oljčnih muh na organofosfate, do česar je nedvomno privedla pretirana in nepravilna uporaba fito-farmacevtskih sredstev v preteklosti.

Nova sredstva

Za ukrepanje zoper oljčno muho imamo na razpolago več možnosti kot v preteklih letih, saj je registriranih kar pet aktivnih snovi z različnimi načini delovanja. Po tem smo primerljivi s sosednjimi oljkarskimi državami. Pri sodobnem varstvu oljk se v zadnjih letih uporablja predvsem preventivna metoda varstva, ki je do okolja veliko bolj prijazna. Ne pozabimo, da smo tudi sami del narave! Pri preventivni metodi je bistveno zmanjševanje populacije odraslih muh oziroma odvračanje muh pri odlaganju jajčec v plodove oljk. Za zmanjševanje populacije lahko uporabimo metodo zastrupljenih vab ali ukrepanje s kontaktnimi insekticidi.

Glavni novosti pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev za letošnje leto sta, da je sredstvo perfekthion na osnovi dimetoata pridobilo stalno registracijo za manjšo uporabo na oljki in sicer za eno kurativno škropljenje na leto po celi krošnji. Izvedba takega škropljenje je v primeru močnejše poškodovanosti plodov zaradi delovanja oljčne muhe dovoljeno le pri integrirani pridelavi oljk. Tako imamo letno le eno možnost za uporabo kurativne metode varstva! Na novo je registrirano tudi sredstvo za ekološko pridelavo in sicer bioinskticid naturalis na osnovi entomopatogene glive Beauveria bassiana. Sredstvo deluje kot kontaktni insekticid, pri katerem žrtev entomopatogene glive umre zaradi pomanjkanja hranil in dehidracije, ali kot odvračalno sredstvo za preprečevanje ovipozicije samic sadnih muh. Pri nas izkušenj z uporabo sredstva še nimamo. V Franciji in Italiji so bili rezultati preizkusov spodbudni.

Vsekakor moramo biti pri uporabi FFS zelo previdni in dosledno upoštevati navodila za uporabo. Škropimo ob preseženem pragu škodljivosti oziroma ob napovedih strokovnih služb Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Informacije o ulovu muhe na feromonskih vabah na območjih Slovenske Istre, Goriških Brd in Vipavske doline, terminih in načinih ukrepanja proti oljčni muhi so dostopne na: http://www.kmetijskizavod-ng.si/, http://agromet.mkgp.gov.si/PP, avtomatskem telefonskem odzivniku 090-93-98-15, in preko SMS obvestil.

TEA KNAP, DUNJA BANDELJ,

UP FAMNIT

MATJAŽ JANČAR,

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Oddelek za varstvo rastlin

Buba oljčne muhe v ploduMatjaž Jančar