Obalni stražarji, ki mahajo z repom

“Reševalec sam običajno porabi 30 odstotkov energije za to, da pride do utapljajočega, in 70 odstotkov za to, da ga privleče do obale. S pasjim pomočnikom pa lahko 70 odstotkov energije vložimo v prihod do človeka, tako da smo hitreje pri njem, in le 30 odstotkov za vračanje, saj nam pri tem pomaga pes, ki reševalca in ponesrečenca privleče do obale. Zato je takšno reševanje bolj učinkovito,” je o bistveni prednosti reševanja iz vode s pomočjo psov povedal Max Della Valle, predsednik operativnih kinoloških enot za reševanje iz vode v Furlaniji-Julijski krajini, ki imajo svoj sedež v Trstu, delujejo pa v okviru italijanske šole za reševanje iz vode s pomočjo psov (S. I. C. S.).

Plaža v parku Caravella v Sesljanskem zalivu je ena od tistih, kjer je mogoče reševalne pse v poletni sezoni srečati vsak dan. Max, ki je že dolgo reševalni mojster, inštruktor reševalcev, pa tudi reševalnih psov, je tam zaposlen. Družbo mu dela osem let stara labradorka Pia. Poleg njiju za varnost na plaži skrbita tudi Maxov kolega Christiano in pet let star labradorec Gighen. To sta trenutno dve profesionalno angažirani operativni kinološki enoti za reševaje iz vode na območju Furlanije-Julijske krajine. Vse ostale enote delajo prostovoljno. V regiji, predvsem v Trstu in bližnji okolici, je trenutno 27 aktivnih reševalnih parov, od leta 2000, ko so začeli s šolanjem, pa so usposobili 145 parov.