Obdarovanje je več kot dar

Obdarovanje je simbolno dejanje, zato je obred obdaritve bolj pomemben kot vsebina zavitka. Mnogi psihologi pravijo, da je “obredje” ob Miklavžu namenjeno odraslim in otrokom, pristnemu dotiku na nesnovni, duhovni ravni. Prav zato sta skrivnostnost in pričakovanje krona obdaritve.

Fige za energijo

Miklavž je prav to: skrivnost, obredje in odnos, ki prinaša radost in veselje, utrdi medsebojne odnose in okrepi zdravje. Imunski sistem postane bolj učinkovit: okrepita se krvni obtok in dihanje, telo dobi več kisika in hranil, pospeši in uredi se prebava, strupi hitreje zapustijo naše telo in rane se hitreje celijo. Tudi psihične, saj radost takoj sprosti napetosti in stres ...

K temu pripomorejo jesenski sadeži: fige, slive, jabolka, kakiji ... Fige ali smokve so polne energije in hitro nasitijo. Ker imajo glukozo in fruktozo hitro nasitijo možgane, pomirijo živčnost in odpravijo stres. Fige iz zemlje črpajo snovi skupaj kar 14 različnih rudnin. Poleg sladkorjev imajo fige tudi vitamine skupine B, ki pospešijo zgorevanje in uporabo energije. Največ je vitamina B1, ki sproži energijo, utrdi spomin in poveča koncentracijo. Potem vitamina B2, ki razporeja energijo po vsem telesu, ter vitamina B5 zoper stres in folne kisline ali B9. Veliko je tudi vitamina E ter vitamina A. Fige imajo še več drugih vitaminov ter skoraj največ rastlinskih beljakovin med sadeži. Iz beljakovin telo izdela nevrotransmiterje, zato se ob uživanju fig dobro počutimo.

So sladke, vendar primerne tudi za sladkorne bolnike, ker imajo zelo veliko vlaknin, ki upočasnijo prebavo sladkorjev; seveda v pravilnih količinah. V figah je precej prebavnih encimov za dobro prebavo in redno iztrebljanje. Kogar muči zaprtje, ima težave s hemoroidi, kašlja in ima pogosto vneto grlo, naj še bolj pogosto jé fige. To velja tudi za ženske, ki imajo menstrualne krče, in moške s težavami plodnosti. Že dolgo je znano, da fige čistijo kri in sečne poti, saj odvajajo vodo iz telesa.

Polifenoli v figah kot močni zaščitni antioksidanti preprečujejo poškodbe celic in mutacije DNK. Zato fige varujejo pred srčnimi in rakastimi obolenji. Ker imajo bazični ostanek, nevtralizirajo negativni učinek klobas, mesa in belega kruha.

Pomembno pa je vedeti, da so fige pravzaprav biološko pridelane, saj figovcev ni potrebno ščititi pred škodljivci.

Slive za dobro prebavo

Slive tudi niso nikoli manjkale med Miklavževimi darili. Polno dozorele imajo v povprečju 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen redkega vitamina B12 in biotina, zato delujejo skoraj kot zdravilo.

Slive so najstarejše ljudsko zdravilo zoper zaprtje, za dobro prebavo in odpravo hemoroidov. Slive vsebujejo sorbitol, ki poskrbi, da se blato ne zadržuje v črevesju, zato zmanjšujejo možnost za nastanek raka na debelem črevesju in hemoroidov. Še zlasti pomagajo tistim, ki trpijo zaradi sindroma razdražljivega črevesja. Zaradi vsebnosti pektina, ki v črevesju nabrekne, je blato bolj mehko in voluminozno. Ker imajo tudi netopne vlaknine, so hrana za dobre bakterije v debelem črevesju.

Čeprav imajo veliko sladkorja, so velika pomoč pri hujšanju, saj v črevesju vežejo čezmerno maščobo, pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov in hkrati prekinejo pretvorbo ogljikovih hidratov v maščobo. Redno uživanje sliv in češpelj pomaga odpravljati živčni nemir in depresije.

Slive so zakladnica antioksidantov. Zaradi visoke vsebnosti kalija slive delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo za odpravljanje težav z ledvicami in jetri, putike, revmatizma in ateroskleroze. Še izrazitejše zdravilne učinke kot sveže imajo suhe. Bogate so tudi z železom in s kalcijem in koristijo tudi pri težavah z zbranostjo. Suhe slive imajo skoraj še enkrat toliko vitamina A in skoraj desetkrat več vitamina K, do petkrat več betakarotena in šestkrat več luteina, le vitamina C ostane skoraj povsem enako.

Kaki varuje žile

Kakiji ali zlata jabolka so zelo zdravi in dobri sadeži. Vedno so “bio”, saj jih ni treba ščititi s kemičnimi sredstvi. Odpornost kakijem dajejo antioksidanti. So prava zakladnica proantocianidinov, epikatehinov, galne in p-kumarinske kisline. Antioksidanti v kakijih imajo posebno vlogo pri varovanju žil, krepitvi kolagenskih beljakovin v mehkih tkivih, kitah in vezeh. Proantocianidini ščitijo kapilare in preprečujejo hemoroide. Ker so topni v vodi, pomagajo vsem, ki se ukvarjajo s športom ali fitnesom, saj onemogočajo proste radikale v tekočinah, ki se ob povečanem naporu pretakajo po telesu. Katehini in epikatehini uravnavajo pravilno razmerje holesterola in preprečujejo zobno gnilobo in bolezni dlesni. Prav tako kakiji zavirajo razvoj rakastih celic in spodbujajo apoptozo ali samomor izrojenih rakastih celic.

V kakijih je več topnih in netopnih vlaknin, fenolov in večine rudninskih snovi kot v jabolkih. S kakiji hitro vnesemo energijo v telo, saj imajo 20 odstotkov glukoze. Oranžno-rdeča barva opozori, da so kakiji izredno bogati s karotenoidi, zlasti z betakarotenom. Že nekaj kakijev je dovolj (v razmerah brez stresa in onesnaženega okolja) za pokritje dnevnih potreb po vitaminu A. Kakiji vsebujejo še vrsto drugih vitaminov, zlasti vitamine B1, B2 in B6. Med minerali je v njih veliko kalija, magnezija in fluora ter nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena ter kar okrog 35 odstotkov vsebnosti vlaknin. To ob rednem uživanju ugodno vpliva na prebavo, saj odganja črevesne zajedavce in čisti ledvice.

Kaki je dober vir kalija; tega je do 170 mg/100 g sadeža. Kalij je odločilnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka, pomaga preprečevati in zdraviti depresivna stanja, izgubo orientacije, motnje srčnega ritma, mišično oslabelost in izčrpanost. K temu pripomore magnezij, ki je v dobrem razmerju s kalijem, zato je njun skupni učinek večji. Fluor je naravni zaviralec zobne gnilobe in celo ustavi razgrajevanje zobne mase, ko je ta že načeta. Trpek sok nezrelih kakijev lajša težave pri herpesu, krčnih žilah in ustavlja krvavenje po britju.

Več vrst sušenja sadja

Podobno kot jabolka in drugo sadje tudi kakije sušijo. Načinov sušenja je več vrst; najbolj preprost je, da kakije narežemo in rezine sušimo na papirju in na zraku. Ponekod še imajo tradicionalne vaške sušilnice sadja s toplim zrakom, ki ga zakurijo v kmečki ali posebni peči.

V Brdih pa ima eden največjih sadjarjev, Aleksij Mavrič iz Kojskega, zaradi velike proizvodnje poseben stroj za nadzorovano kondenzacijsko sušenje sadja, tudi kakijev. V njem v zaprtem tokokrogu kroži zrak, segret na največ 48 stopinj Celzija, ki absorbira vlago iz sadja, vendar ne povzroča karamelizacije sladkorjev. Prek filtrov gre zrak v kondenzator, kjer se ohladi in odda vlago, ki se kondenzira kot voda. Nato zrak spet zakroži v nov krog odvzemanja vlage. Zato, ker so krhlji kakija, pa tudi jabolk, hrušk in drugega sadja, po tem postopku veliko bolj mehki in slajši kakor pri starem sušenju na peči ali v sušilnicah. In kar je najpomembnejše: s pravilnim sušenjem pri razmeroma nizki temperaturi smo dobili prav koncentrate vseh snovi v sušju, ki so bile prej v kakijih. Odstranili smo namreč samo vodo.

Ste vedeli, da znanstveno ime za kakije Diospyros pomeni “božji ogenj”? Kdor ga je utrgal in zaužil, že ve, zakaj.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK