Od bisusnih niti do biserov
Ko je prof. Zei napisal knjigo Morja bogati zakladi, je v njej predstavil predvsem pomen morja za prehranjevanje ljudi. Danes, skoraj petdeset let kasneje, si morske zaklade zamišljamo nekoliko širše.
Izkazalo se je namreč, da so mnogi morski organizmi med drugim tudi vir številnih bioaktivnih substanc, ki imajo zdravilne učinkovine. V tem pogledu je npr. paradoksalno, da so spužve, ki so med najpreprostejšimi živimi bitji in hkrati najstarejša skupina živali na svetu, izjemno bogat vir bioaktivnih snovi. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da so spužve “zlati rudnik” za nove bioaktivne substance. Prve učinkovine so v njih odkrili že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, do danes pa je znanih kar 15.000 proizvodov te vrste. Večina bioaktivnih snovi učinkuje kot antibiotiki in kot protivnetna, protitumorska, protivirusna, protimalarijska in druga sredstva. Spužvam seveda te učinkovine služijo kot obrambna sredstva pred plenilci. Poleg spužev, ki so najbolj znan vir bioaktivnih substanc, so te našli tudi pri drugih morskih živalih, kot so ožigalkarji, mahovnjaki, plaščarji in drugi. Smiselno je torej upati, da nam bo prihodnost postregla z novimi učinkovitimi zdravili proti tegobam, ki danes ogrožajo človeštvo.
Veliko je tudi drugih morskih proizvodov, na katere komajda pomislimo. Ali ste vedeli, da so iz bisusnih niti še nedavno izdelovali poročne obleke in mnoge različne vrste raznih tkanin ter dodatkov, kot so rokavice, šali, rute in kravate? In kje dobimo bisusne niti? Z njimi so leščurji, naše največje morske školjke, pritrjeni na podlago. Vsak leščur ima le manjši šop teh niti. Za en kilogram bisusa, iz katerega dobimo 200 do 300 gramov bisusne svile, je potrebno skoraj 1000 leščurjev! Tradicija izdelovanja tkanin iz bisusa zelo hitro izginja in je danes ohranjena le še ponekod na Sardiniji. Danes je leščur marsikje v Sredozemlju ogrožen, zato bi tovrstna obrt hitro povzročila opustošenje v morskem ekosistemu.
Ste kdaj slišali za ambro? Gre za nekakšne kepe, ki nastajajo v prebavnem traktu kita glavača in jih ta izloča skupaj z žolčem v morje. Že od nekdaj, od starih Egipčanov dalje, so uporabljali ambro v dišavne in zdravilne namene, danes pa poskušajo ambro zamenjati s sintetičnimi nadomestki. Seveda ima naravna ambra zaradi svojih učinkovin na trgu visoko ceno.
Med najbolj cenjenimi zakladi morja so biseri, katerih pridobivanje je danes že prava industrija. Biseri nastajajo v školjkah in nekaterih vrstah morskih polžev. Ker je v naravi nabranih biserov bolj malo, jih danes pridobivajo na gojiščih ostrig in drugih biserotvornih školjk.
Za ogrlice uporabljajo tudi nekatere vrste koral, kot so npr. rdeče korale. Zaradi pobiranja koral je marsikje prišlo do njihovega zdesetkanja.
Še veliko je različnih dobrin, ki nam jih daje morje, a je odmerjenega prostora premalo za vse. Zato je potrebno povedati, da je za mnoge države morje še vedno najbolj pomemben vir hrane. Povsod po svetu prednjačijo ribe kot njen glavni vir, poleg njih pa so pomembne še razne vrste kozic, morske bogomolke (kanoče), jastogi, rarogi in razne vrste rakovic ter glavonožci, kot so hobotnice, sipe in lignji.
Ob omembi lignjev se vedno spomnim na nenavadno srečanje s carinikom pred skoraj desetimi leti. Ko sem obiskal splitske kolege, biologe, ki so opravljali meritve na vsakoletnem izlovu cipljev decembra v Tarski vali, so mi podarili dva velika, še živa lignja. Dal sem ju v vrečko na prednji sedež avtomobila. Na meji me je hrvaški carinik vprašal, če imam kaj prijaviti. Seveda sem mu z najbolj nedolžnim obrazom, kar ga premorem, zatrdil: “Ništa!” V tistem trenutku pa sta dva lignja kot v znak protesta v vrečki poskočila in pognala vrečko na prednjem sedežu vsaj 20 centimetrov v zrak. Carinik se je le nasmejal in rekel: “Onda neka vam ništa gušta!” (Naj vam torej 'nič' tekne!). Carinik mi je tako polepšal dan, izdajalskih lignjev pa sem se usmilil in sem ju izpustil v morje na portoroški plaži.
Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana
