Od P'cnovih do Ž'pncevih

Vaški dom v Hruševici pri Štanjelu, ki je bil nekoč skedenj v lasti Edmunda Fabianija, brata velikega arhitekta Maksa Fabianija, danes opominja na bogato zgodovino te slikovite kraške vasice, v kateri je 50 domačij.

Imena domačij v večini po priimkih in poklicih

Pcnovi, Frlanovi, Mrškovi, Lipetovi, Gajnkerjevi, Taljanovi, Grofovi, Boljevi, Cjakovi, Žpanovi, Čegonovi, Žpncevi, Oštirjevi so samo nekatera od številnih domačih imen, ki so dala pečat družinam v Hruševici od leta 1700 do danes. In ki jih je 86-letni Jože Bolje oziroma Stanko Boljev zbral, popisal in uredil ter dal natisniti na veliki plakat, ki sega čez polovico stene v vaškem domu. Konec poletja, na vaški praznik, so ga slovesno obesili kot del stalne razstave.

Na njem ima vsaka družina v vasi priložnost poiskati podatke o prebivalcih domačije, v kateri živi: o priimkih, ki so se tam menjavali zaradi menjave gospodarjev, o moških ali ženskih nasledstvih, o hišnih številkah in številkah parcel, o letnicah, kdo, kdaj in kam se je kdo selil ali kje je občasno živel in še druge podatke. Tudi o izvoru vasi, o njeni zgodovini, navadah in običajih, nesrečah, vodooskrbi, zavetniku, naravnih bogastvih, dogodkih med vojno, ... Objavil je tudi dve stari mapi vasi, iz leta 1821 in 1874, ter zadnji uradni orto-foto posnetek.

“Do zamisli, da bi zbiral podatke o domačijah v Hruševici, sem prišel, ko so me vaščani pred nekaj leti zaprosili, če jim sestavim rodovnike. Tako sem se začel bolj podrobno ukvarjati s predhodniki teh družin v Hruševici in ugotovil, da so si celo v sorodstvu,” je na nedavnem ogledu razstavljenega plakata v vaškem domu v Hruševici in ogledu vasi povedal Jože Bolje. Skromno je še dodal, da je družinske korenine naredil tudi za svojo družino. “Za svoje prednike sem se začel zanimati že pred več kot 15 leti. Bolj kot sem brskal po svojem in po spominu svojih sovaščanov, po starih fotografijah in še kje, bolj me je vleklo k raziskovanju,” je pristavil Stanko Boljev. Sicer se je iz rodne vasi s trebuhom za kruhom izselil že leta 1947, se izšolal in bil prvi slovenski učitelj matematike in fizike v Izoli, do upokojitve pa še profesor in ravnatelj na srednjih šolah v Istri. Žena Marija, doma iz Svetega Antona pri Kopru, ga je od vedno podpirala pri njegovem raziskovanju, še posebno zadnja tri leta, ko je v Hruševici obredel vse domačije ter v sosednjih župnijah in mestih arhive, ga je redno spremljala. Nič nenavadnega torej, da se je tudi sama navdušila za zbiranje podatkov o svojih prednikih.

Boljevi dobili ime po francoskem legionarju

Ob svojem raziskovanju je naletel na nič koliko zelo zanimivih dejstev. Ker je podatke najprej iskal v matičnih knjigah, se je ponje odpravil v bližnja župnišča. Največ jih je dobil v Tomaju in Kobjeglavi, vendar v slednji le od leta 1785 naprej, saj je bil del knjig v vojni uničen. Z žalostjo je še ugotovil, da so bile matične knjige v župnišču v Komnu, kjer so bili vpisi od leta 1600 naprej, med drugo svetovno vojno povsem uničene. Odkril je še, da je župnik Draščak septembra leta 1944 med tridnevno bitko med Nemci in partizani uspel v nahrbtniku del matičnih knjig iz porušenega župnišča v Štanjelu prenesti v župnišče v Kobjeglavo. Sicer pa je Stanku Boljevemu uspelo svoj rodovnik sestaviti nazaj do davnega leta 1625. “Odkril sem, da smo bili francoskega 'pokolenja' (izvora, op. av.) Prvi Boljev v Hruševici je bil Gregor Bolle, njegov oče Anton je bil zelo verjetno francoski legionar v protiturškem taboru svete Katarine v Štjaku, kjer so bili trije taki legionarji. Te podatke sem dobil v župnišču v Štjaku,” je svoje ljubiteljsko preiskovalno delo opisal sogovornik. Podatke je zbiral tudi v krstnih, poročnih in mrliških knjigah ter v zemljiški knjigi v Sežani, zapise stavbnih parcel pa v mapah Hruševice, informacije pa je seveda črpal tudi iz spominov vaščanov.

“Lokacije domačij je mogoče določiti šele s prvo mapo naše vasi, ki ima seveda druge hišne številke, je pa iz leta 1821,” je še pojasnil. In povedal, da so prvo hišno številko v Hruševici oziroma Hruševci ali Fruševci postavili leta 1771. Dobila jo je domačija Kert, domače ime je Krtovi (danes so to Tavčarjevi), saj je bila prva ob prihodu v vas, takoj za cerkvijo. “Domnevamo, da je bil osmi ljubljanski škof Tavčar, ki je živel približno leta 1400, njihov prednik,” še pove Bolje. In naniza še nekaj dejstev: “Vsak polnoletni gospodar družine je moral sprejeti hišno številko, duhovniki pa so ob krstu, poroki ali smrti osebe ob ime vpisali še hišno številko, kar je danes zame dragoceno.” Ter doda, da je hišne številke leta 1771 vaški župan moral postaviti s pomočjo vojaških oseb, ker so se družine upirale postavitvi. Postavili so 46 številk, najprej v zgornjem koncu vasi, zatem v srednjem in dolnjem koncu ter v “Grčnem” na koncu vasi. Druge hišne številke so postavili leta 1818, leta 1955 pa so zamenjali njihov vrstni red.

Jože Bolje pripoveduje, od kod ime vasi Hruševica. Pravi, naj bi po ustnem izročilu vaščani sosednjih vasi skupino desetih do 15 domačij imenovali Fruševca. Tam so bili prvi prebivalci s priimki Kert, Žigon, Forlani, Žbokelj, Zega, Rudež, Grča, ..., ki naj bi, tako še pravi ustno izročilo, na ta kraj prihajali kot romarji h kapelici sv. Lovrenca (še danes je v Hruševici vaški praznik na dan sv. Lovrenca, to je devetega avgusta). Ljudje pa naj bi tja prihajali zato, ker so jim okoliški vaščani ponujali izredno dobre “fruške” ter ovčji in kozji sir.

Le pri Žbokljevih se je ohranil izvirni priimek

Le v eni domačiji se je ohranil prvi, izvirni priimek, to je bil in je še danes priimek Žvokelj. Domače ime je pri Žbokljevih, vendar so imeli v preteklosti različice priimka Žvokelj, ki je bil sprva zapisan Shbokel. Danes pri Žbokljevih živi Ivan Žvokelj z družino, ki je skupaj z DimitrijemČigonom in Marjanom Mržekom tudi član vaškega odbora. “Vsem trem se iz srca zahvaljujem, da so mi pomagali pri zbiranju podatkov med vaščani, za katere sem prosil prek javnega naznanila. Vaški odbor je tudi plačal plakat,” ponosno poudari Stanko Boljev.

V Hruševici, na številki 15, živi še njegova sestra Zorka. Skupaj se spominjata mladih let, ko sta hodila v nižjo gimnazijo v Ajdovščino. Jože se pogosto vrača v rodno vas, tam ga seveda vsi zelo dobro poznajo in ogovorijo le z domačim imenom, na kar nas opozori, ko se srečamo pred cerkvijo sv. Mateja. V vasi so skoraj vse hiše lepo obnovljene in v skoraj vseh je življenje. Nekatere so sicer odkupili ljudje iz drugih krajev, a domače ime se je še ohranilo. In se bo še za dolgo, seveda zahvaljujoč profesorju matematike in ljubiteljskemu raziskovalcu ter rodoslovcu Stanku Boljevemu.

LEA KALC FURLANIČ

Stanko Boljev ob dvesto let starem vodnjaku pred svojo rojstno hišo Lea Kalc Furlanič