V šestem krogu štiri osebnosti

Rožana Koštial

Etnologinja Rožana Koštial se že od rane mladosti posveča preučevanju in ohranjanju dediščine šavrinske Istre, jo živi in širi. Leta raziskovanja in zbiranja, nastopi v javnih občilih in javnosti, tudi s pevsko skupino Šavrinske pupe en ragaconi, so Koštialovo, prej učiteljico, privedli do študija etnologije in doktorske disertacije.

Kako glasujete?

> Glasovnice bomo v uredništvu Primorskih novic zbirali do četrtka, 4. julija, do 12. ure.

> Do srede, 3. julija, opolnoči lahko glasujete tudi na spletni strani www.primorske.si.

V njej je zbrala več kot 1500 istrskih pesmi. Tako preteklost in narečje nista in ne bosta šla v pozabo, predvsem pa je šavrinska Istra dobila svojo slovensko identiteto. Za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi je prejela letošnjo Štrekljevo nagrado.

Mario Adamič

Mario Adamič je selektor nogometne reprezentance Slovencev v Italiji. V Velikovcu na Koroškem so “žile” - tak je naziv za reprezentante - osvojile pokal Narodnih skupnosti in tako prišle do prve lovorike v zgodovini reprezentance.

Adamič, trener Uefa A in učitelj na osnovni šoli Josipa Jurčiča v Devinu pri Trstu, je glavni povezovalni člen moštva, ki bo prihodnje leto igralo na evropskem prvenstvu manjšin oziroma Europeadi v Celovcu.

David Davidović

29-letnemu športnemu zanesenjaku iz Izole Davidu Davidoviću gre zasluga, da se bo družina štiriletne deklice Saške, ki boleha za epilepsijo in je preživela možgansko kap, lažje spopadla s stroški številnih terapij. Njegova pobuda za spletno dobrodelno dražbo športnih dresov je presegla vsa pričakovanja.

Namesto peščice dresov, kolikor jih je nameraval vključiti v dražbo, jih je prejel kar 96, zanje pa v manj kot desetih dneh zbral okrog 13.000 evrov. Davidović je s somišljeniki zaslužen tudi za obuditev dolga leta zapuščenega okroglega igrišča v Livadah, na katerem so prve gole zabijali tudi danes uspešni nogometaši.

Egon Štibilj

Več kot 200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške je v začetku junija v čezmejni čistilni akciji v Piranskem zalivu z morskega dna odstranjevalo večje kose odpadkov. Na slovenski strani je akcijo koordiniral vodja Civilne zaščite Piran Egon Štibilj.

Prepričan je, da je ekologija eden skupnih izzivov ljudi ob Piranskem zalivu. Meje tu niso pomembne in lepo je videti rezultate uspešnega sodelovanja s sosedi Hrvati. Rib je v morju vse manj in zato je pomembno, da skupaj pristopimo k problemu onesnaženja, je povedal. Poleg čiščenja morskega dna je bil eden glavnih ciljev čezmejne akcije ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja rastlinskega in živalskega sveta v Jadranskem morju.