Parkirišče z razgledom
Že nekajminutni postanek na najvišjem slovenskem parkirišču odtehta počasno in ovinkasto, vendar živopisno pot po dolini Trente od Bovca do Vršiča. Na vrhu prelaza kljub gneči in avtomobilskim izpuhom lahko zadihamo s polnimi pljuči. Lepota gora in mir sta na dosegu roke.
Na 1611 metrih nadmorske višina je Vršič najvišji slovenski cestni prelaz, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko. Večina zanj sliši, ko v zimskih dneh mediji poročajo, da je zaprt. Na srečo pa ni zaprt vse leto, še najmanj poleti, ko se čezenj valijo trume popotnikov in obiskovalcev gora. Zaradi tega je Vršič najvišje ležeča slovenska množična turistična točka.
Če ste ušli vročini v dolini, pa na vrhu ne boste ušli parkirnini. Pobiralci evrov pa nimajo težav le z nevednimi tujci, ki se čudijo njihovemu obstoju, pač pa tudi z ovcami in kravami, ki od turistov skušajo izprositi kaj za pod zob. Da ne omenjamo “mehkih spominkov”, ki jih živali pustijo na cesti.
Vršič je tudi idealno izhodišče za enodnevne ture v gore. Tja pa je treba iti dobro opremljen. Ob vsej opremi, ki jo vlečete tja gor, nikar ne pozabite na fotoaparat, saj se motivi ponujajo kar sami.
Besedilo in foto:
LEO CAHARIJA
