Patentirali sestavino, ki znižuje holesterol
Ljudje pogosto tarnajo, da si v medijih želijo več dobrih novic. Bolj kot o razprtijah želijo brati in poslušati o uspehih. In tule je prava domača podjetniška zgodba o uspehu: majhno slovensko podjetje je razvilo sestavino, ki bistveno znižuje holesterol v krvi.
Za to je dobilo mednarodno priznanje in se postavilo ob bok največjim svetovnim multinacionalkam. Kaj ob bok! Prav nesramno jih je prehitelo.
“S prehrano relativno enostavno uravnavamo holesterol,” je prepričan dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je sodeloval v Valensovi projektni skupini. Pojasni, da jim je za zniževanje holesterola uspelo obogatiti ječmenovo moko z vodotopno prehransko vlaknino beta-glukanom. “Ta vlaknina je v ječmenu že naravno prisotna, mi smo jo uspeli le skoncentrirati,” doda dr. Pravst. Tako so prišli do proizvoda, ki na naraven način holesterol uravnava precej učinkoviteje kot nekatere kemijske in encimske sestavine. Veliko pozornosti so namenili izboru pravega žita. “Iskali smo žito, ki uspeva v Sloveniji in je naravno bogato z beta-glukanom,” pripoveduje dr. Pravst. Tako so prišli do ječmena, le da je ječmen, ki raste v Sloveniji, sčasoma izgubil visoko vsebnost beta-glukana.
Reduchol je koncentriran vir ječmenovih vlaknin, t. i. beta-glukanov (na sliki struktura dolge verige beta-glukana). Naravno znižuje holesterol in s tem tudi tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Evropska agencija za varnost hrane EFSA je Valensovo patentirano inovacijo uvrstila med najpomembnejše znanstvene dosežke v Evropi.
Optimalno sorto ječmena so zato iskali v drugih državah, zdaj pa bodo ječmen z visoko vsebnostjo beta-glukana začeli gojiti tudi v Sloveniji.
In kako deluje Valensov reduchol? “Dolga vlakna v prebavnem traktu nabreknejo, nanje pa se vežejo maščobe in holesterol,” pojasnjuje dr. Pravst in dodaja, da se t. i. dober holesterol v to zanko nikakor ne ujame. Mirjana Franković, vodja Valensove razvojne skupine, pa poudarja, da je vlaknina, ki jo vsebuje reduchol, sestavljena iz zelo dolgih polimernih verig. In prav izolacija teh dolgih verig - seveda ni šlo brez inovativne in patentirane tehnologije - je bistvo njihovega uspeha. Klinične raziskave so pokazale, da dnevno zaužitje treh gramov beta-glukanov iz ječmena lahko zniža raven holesterola celo za 17 odstotkov.
Mednarodno priznanje
Sledilo je prestižno mednarodno priznanje. Evropska agencija za varnost hrane EFSA je potrdila, da Valensova tehnološka inovacija učinkovito znižuje raven holesterola v krvi. To priznanje slovenskemu podjetju omogoča, da lahko svoj proizvod za zniževanje holesterola oglašuje kot zdravju koristen.
Beta-glukani so posebne vodotopne prehranske vlaknine v ječmenu, ki ob dovolj veliki zaužiti količini podpirajo človekovo zdravje. Žal se je s selekcijo žit in sodobno predelavo vsebnost beta-glukanov v ječmenu in pripravljenih živilih tako znižala, da holesterol učinkovito znižuje le zelo koncentriran vir ječmenovih beta-glukanov.
“V Evropski uniji je področje uporabe zdravstvenih trditev na živilih vse bolj urejeno,” poudarja dr. Elizabeta Mičović z direktorata za varno hrano. “Da bi preprečili zavajanje potrošnika, je za vsako trditev na živilih, ki namiguje na povezavo med izdelkom in zdravjem, potrebno dobiti dovoljenje na evropski ravni. Države so pristojnost za ocenjevanje teh trditev zaupale neodvisni evropski agenciji za varnost hrane EFSA, ki pa je zaradi izjemno visokih standardov pri ocenjevanju veliko večino trditev doslej zavrnila.”
Valens je edino slovensko podjetje in eno redkih v Evropi, ki je prejelo to znanstveno potrditev. Doslej so agenciji proizvajalci posredovali v ocenjevanje 275 vlog za tovrstne trditve, izmed katerih jih je bilo ugodno ocenjenih le dobrih deset. Med prejemniki ugodnih mnenj so sicer predvsem velike multinacionalke, zdaj pa se je tej skupini inovativnih družb pridružilo tudi majhno slovensko podjetje.
Motivirana ekipa
Skrivnost uspeha je dobra in motivirana ekipa, v katero so pritegnili tudi zunanje sodelavce, meni direktor Valensa Jure Pavlič. V podjetju so zaposleni samo trije, v skupini, ki je odkrila in patentirala reduchol pa je sodelovalo okrog 25 uglednih strokovnjakov z različnih raziskovalnih inštitucij, s katerimi so v Valensu sklenili nekakšno partnerstvo za razvoj. Pri pripravi vloge za EFSA so jim pomagali na ministrstvu za kmetijstvo, prav tako so bili deležni pomoči ministrstva za gospodarstvo in javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). “Z vsemi kar dobro sodelujemo,” ugotavlja direktor Pavlič.
Velikokrat slišimo, da država nima posluha za inovativna podjetja, da ukrepi niso pisani na kožo uspešnim. Pavlič si s tem ne beli glave. “Prilagajamo se okolju, ne pritožujemo se nad stvarmi, na katere ne moremo vplivati. Pomoč je sicer dobrodošla, ampak resnično se lahko zaneseš le nase. Na splošno pa se strinjam, da premalo poudarjamo razvoj. Preveč govorimo o črnih temah.”
Razvoj in prodaja
“Ni dovolj samo razviti izdelek, treba ga je tudi prodati,” poudarja Pavlič. “Razvoj in prodaja sta bistvena; vse drugo v podjetju je le servis.”
Valensu in vsem tistim živilskim podjetjem, ki bodo reduchol uporabljala za proizvodnjo živil, bo zdaj dovoljeno trditi, da so ta živila bolj zdrava. Reduchol bodo potrošniki najverjetneje že kmalu lahko uživali v žitih za zajtrk, krispijih, kruhu, prepečencu, piškotih, žitnih in sadnih ploščicah ter drugih pekovskih izdelkih. V Valensu načrtujejo tudi razvoj nove verzije reduchola, ki ga bodo lahko dodajali pijačam. Pri trženju novega proizvoda jim bo v veliko pomoč že samo to, da so omenjeni na spletni strani EFSA. “V prehranski industriji to pomeni ogromno,” poudarja Pavlič, ki reducholu napoveduje dolgo življenjsko dobo, saj je “povsem v skladu z najnovejšimi naravnimi prehranskimi trendi.” ALJA TASI
