Pester izbor nadevov za potice
Slovenska potica ni ena sama in edina, marveč je potic toliko, kolikor je gospodinj, ki jo pečejo. Vsaka ima svojo osebno noto, čeprav jih pripravljajo po skupnih receptih.
Že po nadevu ločimo več vrst potic. Vsakdo pozna orehovo potico in vsi bi se zlahka strinjali, da je prav ta tista prava. Na prvi pomislek znamo našteti vsaj še pet ali šest različnih vrst potic, ki se razlikujejo po nadevu. No, pa sem ugotovila, da poznamo več kot 80 različnih nadevov za potice. Pri marsikaterem receptu gre seveda za različico, a kljub vsemu je veliko.
Posebni nadevi
Najbolj slovenske so vsekakor potice z orehovim, lešnikovim, makovim in rožičevim nadevom. Poglejmo pa si jih nekaj s pridihom posebnosti.
> Čokoladni nadev
V kopeli razpustimo 14 dag čokolade z nekaj žlicami sladke smetane. Dodamo prav toliko surovega masla, štiri rumenjake, sneg treh beljakov in zavitek vaniljevega sladkorja. S tem nadevom premažemo razvaljano testo za potico, potresemo s sladkorjem po svoji želji in s sesekljanimi mandlji (12 dag) ter z za eno pest kruhovih drobtin. Spečemo in ohlajeno ponudimo.
> Meden orehov nadev za potico
Skuhamo do 1 kg medu; ko zavre, ga odstavimo in dodamo pol litra sesekljanih orehov, tri žlice ruma, nekaj limoninih olupkov in ščepec cimeta. Dobro premešamo, premažemo razvaljano testo za potico. Dodatno potresemo še z orehi in drobtinami, zavijemo in vzhajamo, nato na vrhu premažemo z jajcem in spečemo.
> Meden lešnikov nadev
Skuhamo kozarec meda (1 liter), dodamo stolčene lešnike, limonine olupke, cimet, stolčene dišeče klinčke in samo toliko vina, da bo masa mazava. Premažemo testo in spečemo.
> Lešnikov nadev
Zmešamo 18 dag surovega masla z dvema rumenjakoma, dodamo 6 žlic sladkorja, nekaj limoninih olupkov ali vanilje. Dodamo 18 dag stolčenih lešnikov in nekaj žlic dobrega vina. Premešamo, premažemo testo in spečemo.
> Drobnjakov nadev za potico
Zmešamo lonček kisle smetane z na drobno zrezanim drobnjakom in dodamo sesekljane mandlje ali lešnike. Premažemo, zavijemo in spečemo.
> Slaninin sladek nadev za potico
Ta nadev je res nekaj posebnega, saj meša mastno in sladko. Slanino razrežemo na majhne koščke in jo scvremo. S tem prelijemo razvaljano testo, potresemo še s sladkorjem in cimetom, zavijemo in spečemo. Lahko pa poberemo ocvirke iz ponve in v vročo staljeno maščobo stresemo drobtine in jih rahlo prepražimo. Potem skupaj z ocvirki in drobtinami namažemo testo, potresemo s sladkorjem in cimetom in spečemo.
> Posebna rožičeva potica
Zamešamo tri rumenjake s 7 dag surovega masla, s tremi žlicami goste topljene smetane; na koncu dodamo sneg treh beljakov, po tem potresemo nastrganih rožičev, nekaj drobtin in sladkorja, zavijemo in spečemo.
> Makov nadev za potico
V možnarju stolčemo manj kot pol litra makovih semen, to poparimo skupaj s sladko smetano, da dobimo gosto kašasto zmes. Primešamo dva rumenjaka, nekaj cimeta in toliko meda, da bo nadev dovolj sladek in gladek. Premažemo, zavijemo in spečemo.
> Rozinov nadev za potico
Zmešamo skodelico stopljene smetane s sedmimi žlicami sladkorja. Dodamo cimet in zavitek vanilje, nastrgamo nekaj limoninih olupkov in 3 rumenjake ter sneg 3 beljakov. Premešamo in namažemo na razvaljano testo. To potresemo s pol do tri četrt kg svežih, opranih in z rumom napojenih rozin ter z drobtinami (za dobro dlan). Zavijemo in spečemo.
> Potica s kakijevim nadevom
60 dag kakijev sesekljamo, primešamo 20 dag sladkorja, 2 jajci, 5 dag mletih pinjol, 10 dag drobtin, zavitek vaniljevega sladkorja, nekaj eko pomarančne lupine, pol dl sladke smetane in šilček pomarančnega likerja. Dobro premešamo, premažemo prek testa in potresemo še z 10 dag drobtin. Zavijemo, premažemo z zmesjo mleka in jajc in spečemo.
> Češnjev nadev za potico
Vzamemo 80 dag svežih (iz zamrzovalnika) ali suhih češenj, jih izkoščičimo. Posebej zamešamo 8 dag masla, 15 dag sladkorja, eno jajce, 1 dl kisle smetane, 15 dag piškotnih drobtin, zavitek vaniljevega sladkorja, limonino lupino in cimet. S tem premažemo testo in potresemo z narezanimi češnjami; zavijemo, premažemo z mlekom in jajcem in spečemo.
> Potica s suhimi slivami
Suhe slive narežemo na majhne koščke in jih napojimo v slivovki najmanj dve uri. Dodamo 10 dag sladkorja, lupino limone in cimet in 10 dag piškotinih drobtin. Premešamo in namažemo testo, zavijemo in spečemo.
> Nadev iz suhih hrušk in bučnih pešk
40 dag suhih hrušk namočimo v rumu, dodamo nekaj vode in namakamo najmanj dve uri. Če so hruške presuhe, jih najprej nekoliko pokuhamo v vodi. Potem napojene hruške sesekljamo ali še bolje zmiksamo v mešalniku, primešamo 10 dag sladkorja, limonino lupino, cimet in to porazdelimo po testu za potico. Potresemo še z 20 dag sesekljanih bučnih pečk in piškotnimi drobtinami.
Zakaj so orehi in lešniki dobri v potici
Še marsikaj bi se našlo. Da ne ostanem samo pri kuharskih receptih, naj za vse, ki prisegajo na klasiko, povem, zakaj so orehi in lešniki dobri v potici.
Navadni oreh je najpogostejša vrsta oreha pri nas. To je mogočno, košato in do 25 m visoko drevo, ki poleg sebe ne trpi drugih dreves. Plod v trdi lupini nosi enako ime kot drevo. Orehova jedrca imajo visoko energijsko vrednost, okrog 680 kcal/100 g. Poleg maščob (50-70%) imajo še 3,5 % vode, 11-25% beljakovin, zlasti triptofana, 13-16 % ogljikovih hidratov in 2-3 % vlaknin.
V jedrcih so tudi fitosteroli, eterično olje in rudninske snovi. Med polifenoli je največ elagične kisline, ki so močna zaščita proti raku; učinek je še večji zaradi selena. V jedrcih je melatonin, ki deluje kot hormon spanca in antioksidativno. Razmeroma veliko je inozitola, ki skupaj s holinom, selenom in vitaminom C okrepi izkoristek vitamina E in pomirja. Med minerali je največ kalija, kalcija in magnezija.
Lešniki so plod navadne leske in jedrce znotraj lupine ima do 65 % maščob, od 12-18 % beljakovin, pri tem je največ aminokislin tirozin in arginin, 6-17%, ogljikovih hidratov ter od 2-3 % vlaken in 5,8 % vode. Energijska vrednost lešnikov je 2654 kJ/100g snovi. Največ je vitamina B3, B1, B2, B6 in vitamina E, nekaj je tudi vitamina A in B9. Med minerali je največ kalija, kalcija, fosforja in magnezija, manj je mangana, železa in bakra, druge rudnine so v sledovih.
V jedrcih je tudi skvalen, ki deluje preventivno proti raku in ureja holesterol, ter steroli in antioksidanti. Zaradi mononenasičenih maščobnh kislin in vitamina E imajo zaščitni učinek za srce in ožilje, preprečujejo krvne strdke, prenašajo kisik v telo, uravnavajo hormonsko ravnovesje, blažijo težave s kožo, odpravljajo krče ob športnih naporih in povečujejo vzdržljivost.
Opomba: recepti so povzeti po knjigah Štruklji in potice (Kmečki glas, 2100) in Dobra kuharica (M. Vasič, Schwentner, 1903)
Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.
MARIJA MERLJAK