Piran in Portorož na znamkah
V času, ko si informacije izmenjujemo večinoma po elektronski pošti, pisem z znamkami pa skoraj več ne pošiljamo, filatelisti izdajajo vse več priložnostnih znamk, Pošta Slovenije pa nam omogoča oblikovanje poljubnih osebnih znamk. S tem, da jih nalepi na svoje pošiljke, lahko vsakdo poskrbi za lastno promocijo. Nekdaj pa ni bilo tako - da je bil kak kraj upodobljen na nazobčanem koščku papirja in potoval po svetu, je bila posebna čast, ki so jo imeli le redki kraji, med njimi Piran in Portorož.
Pisemske znamke so prvi začeli uporabljati Angleži 1. aprila 1840. Zanje je bilo treba plačati en peni, na njih pa so v črni barvi upodobili kraljico Viktorijo. Z znamko, ki so jo imenovali črni peni, so Angleži prehiteli Avstro-Ogrsko, ki je nekaj let pred tem zavrnila predlog Slovenca Lovrenca Koširja iz okolice Škofje Loke. Predlagal je reformo poštnega sistema in uvedbo pisemskega lističa oziroma takse, to je znamke, a so ga na Dunaju zavrnili.
Cerkev na ponaredku
Na območju Avstro-Ogrske so tako znamke na pisma začeli lepiti šele deset let za Angleži. Pošta, ki je prihajala v kraje na Primorskem, pa je večinoma nosila portrete in grbe tujcev.
Tudi na znamki, ki jo filatelist Mitja Jančar iz piranskega društva prvo povezuje s Portorožem, je upodobljen italijanski kralj Vittorio Emanuele. “Te znamke so izšle 1. aprila leta 1926. Namenjene so bile letalski pošti. Istega dne so odprli tudi letalsko linijo med Trstom in Torinom, na njej pa so leteli hidroavioni iz Portoroža. Ker je tistega dne v Trstu pihala burja, letala s potniki in pošto z novimi znamkami tam niso mogla pristati,” pravi Jančar, ki je zgodovino lokalnih znamk predstavil v piranski knjižnici.
Znamke, na katerih je bila prvič upodobljena piranska cerkev in naj bi bile izdane med letoma 1943 in 1945, pa v resnici niso nikoli obstajale. “Po vojni jih je oblikoval nek Hrvat, izdali pa naj bi jih Nemci v obdobju, ko so po kapitulaciji Italije ustanovili coni Alpenvorland in Adria (Predalpske dežele in Jadransko primorje). Napletel je zgodbo, da so znamke naročili, vlak, ki jih je pripeljal v Trst, pa naj bi bombardirali, sam pa naj bi uspel rešiti le nekaj znamk, ki jih je okoli leta 1955 ponudil filatelistom,” pravi Jančar. Izkazalo se je, da je šlo za ponaredke in da znamke z motivom Pirana niso nikoli obstajale. Jugoslovanska pošta je rdeče znamke s piransko cerkvijo, ki so bile v redni prodaji, izdala šele leta 1972.
Pred tem pa so na znamki že leta 1949 upodobili tradicionalni izlov cipljev v piranskem zalivu. Leta 1951 je na praznik dela izšla znamka s sliko kmeta, ki jo je naslikal Božidar Jakac, v ozadju pa je videti silhueto Pirana.
Letala nad Palaceom
Na starih istrskih znamkah je pogost motiv tudi letalo. Videti ga je že v ozadju ribičev, ki vlečejo mrežo s ciplji. Spet pa so se pojavila leta 1952, ko je izšla serija treh znamk - s hotelom Palace, piransko Punto in koprsko Pretorsko palačo; nad vsemi tremi je tudi avion, ki ponazarja, da gre za znamke, namenjene letalski pošti. Vse to podobe so zatem filatelisti uporabili še večkrat na znamkah ob različnih obletnicah in v priložnostnih izdajah.
Prva “piranska” znamka v samostojni Sloveniji je izšla leta 1992, ko je Pošta Slovenija na njej upodobila Tartinija (slika avtorja Oskarja Kogoja) in tudi na tak način obeležila 300. obletnico rojstva violinista. Pobudo zanjo je dal prav Jančar. Z znamkami sta svet obkrožili tudi podobi vetrne črpalke iz Sečoveljskih solin in batana. “Serija znamk z batano je izšla leta 2003 in bile so v množični uporabi. Ker je na njih vrednost za pisemsko pošiljko izražena s črko B in ne z denarnim zneskom, jih lahko še vedno uporabljamo, čeprav jih ni več v prodaji. Sam sem si jih kupil večjo zalogo in je še vedno lepim na pisma,” pravi Jančar.
Istega leta je Pošta Slovenije na znamkah upodobila tudi oljke, zatem kaki. V zadnjem desetletju pa za pisemsko promocijo Pirana in Portoroža skrbi predvsem filatelistično in numizmatično društvo. Spodbudilo je izdajo številnih znamk, priložnostnih poštnih žigov in dopisnic. Od leta 2006 pa se posvečajo predvsem morju. V sodelovanju z Akvarijem v Piranu so v svet poslali vsako leto vsaj eno znamko, posvečeno morju, ribam in drugim morskih organizmom - kavalu, spirografu, fratru, kanoči, šparu, vetrnici, oradi, ribonu ...
Lani so bile v filatelističnih krogih po vsem svetu posebne pozornosti deležne edine slane znamke na svetu - na njih so bili cipelj, črnik, sipa in glavata kareta, posute pa so bile s piransko soljo. Junija letos pa je Pošta Slovenija v sodelovanju s piranskimi filatelisti in Pomorskim muzejem Sergej Mašera izdala prvo iz serije znamk s slovenskimi ladjami. Na njej je Martin Krpan, prva ladja portoroške Splošne plovbe. Maja prihodnje leto bomo na pisma in razglednice lahko nalepili znamke z ladjo Rog, ki je prva preplula ocean ... HELENA RACE
