Pod kozolci tudi po primorsko
Mokro in precej hladno popoldansko vreme prejšnjo soboto zares velike množice ljudi ni odvrnilo od poti v Šentrupert na Dolenjskem. Slednjič se je narava vendarle usmilila in ko je prvi festival Izbor začel dobivati zalet, je na Deželo kozolcev posijalo sonce. Obiskovalci so se opremili s kozarci, na priložnostnem zemljevidu poiskali svoje favorite in se napotili k njihovim stojnicam.
Dežela kozolcev je svojevrsten muzej na prostem, ki se razprostira na 2,5 hektarja ob robu Šentruperta. V njem je 19 kozolcev, vsi so iz okolice, le enega so preselili iz nekoliko bolj oddaljene Ivančne Gorice. Najstarejši kozolec je iz leta 1795.
Kuharski magneti
Franciju Keku, dolgoletnemu prvemu možu prireditve Rock Otočec, se je utrnilo, da je ob vstopu v zrelejša leta morda čas za organizacijo kompleksnejše gastronomsko - zabavne prireditve. Povezal se je s kuharskim mojstrom Tomažem Kavčičem z Zemona in Petro Rutar, izkušeno organizatorico vinskih prireditev, da so k sodelovanju pritegnili dolgo vrsto uveljavljenih kuharjev in vinarjev. Poseben magnet so bili štirje italijanski nosilci Michelinovih zvezdic, ob njih pa številni slovenski prvokategorniki in kar 45 vinarjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, med katerimi so bili v veliki večini primorski. Število vstopnic za prireditev so omejili in jih 2000 prodali že dva tedna pred njo, nekaj jih je bilo v prodaji še zadnje dni. Obiskovalci so prišli v Šentrupert tudi s številnimi avtobusi in celo s posebnim vlakom, za dopolnitev gastronomske ponudbe pa so organizatorji pripravili zanimivo glasbeno kuliso, priljudne predstavitve znanosti, oblikovalskih dosežkov in še kaj.
Velikansko zanimanje
Velikansko zanimanje, predvsem za ponudbo vrhunskih kuharskih mojstrov, je marsikoga spravilo v nejevoljo, saj je bilo pred nekaterimi stojnicami za degustacijski krožnik potrebno čakati tudi več kot pol ure. “Tako sem lačna, da bom omedlela,” se je pritoževala ena od obiskovalk, ki je delila pričakovanje večine, da bo v treh urah, kolikor je bilo odmerjeno za kulinarično ponudbo, uspela poskusiti čim več miniatur uveljavljenih kuharjev. Blizu trideset ponudnikov je pripravilo po približno 300 krožnikov, nekateri tudi krepko več, in seveda je vse še pred trdo temo pošlo.
“Takšnih festivalov je precej zlasti v Italiji. So dobrodošla priložnost za morebitni prvi stik novih gostov s filozofijo in zgodbo posameznega kuharja. V Šentrupertu je bila na trenutke res velikanska gneča, res pa je tudi, da je marsikdo, manj vajen tovrstnih degustacijskih prireditev, prišel z drugačnimi pričakovanji. Vsekakor pa nam tolikšno zanimanje za naše delo laska in verjamem, da ima festival Izbor v čudovitem okolju svetlo prihodnost. Prihodnje leto bomo prepolovili število vstopnic, a bodo dražje,” je po prireditvi povedal Tomaž Kavčič.
Izziv za prihodnost
Na stojnicah vinarjev je bilo bistveno manj gneče. Številni so prisluhnili zgodbam o vinih in krajih od koder prihajajo in se spoznavali s posebnostmi. Veliko obiskovalcev je sploh prvič poskusilo bela macerirana vina, nekatere so navdušila, druge pustila ravnodušne. Za ljubitelje vin je bila ponudba odličen in reprezentančen sprehod po slovenski vinski krajini, vinarji pa so pripravili tudi nekaj zanimivih presenečenj, med njimi je bila prav posebno bela zvrst letnika 2001 Joška Renčla iz Dutovelj.
Festival Izbor je še eden v vrsti dokazov, da slovensko publiko zanimajo gastronomske prireditve in stik z vrhunsko ponudbo. Izkušnje brusijo in ostrijo organizacijske prijeme, pa tudi zavedanje publike, da je masovka pod kozolci lahko prijetna in zanimiva, a na vsak način drugačna gastronomska izkušnja kot obisk pri kuharjih v njihovi gostilni SAŠO DRAVINEC
