Podvodna fotozgodba: Ujeti pod plaščem sluzi
Ne, to, kar prikazuje tokratna fotografija Tihomirja Makovca z Morske biološke postaje, ni posnetek z drugega planeta, in tudi ne prikazuje sveta po planetarni katastrofi. Fotografija je bila posneta v letih, ko so morje preplavljale plahte sluzi. Ta je, ko so se razmere normalizirale, potonila na dno in prekrila vse pridnene organizme, ki so se morali še kako boriti, da so se izmotali iz njenega nevarnega objema.
Najhujšemu sluzenju morja smo bili priča na prehodu osemdesetih let prejšnjega stoletja v devetdeseta. Potem se je pojavljalo v presledkih različno intenzivno; zadnje večje sluzenje je bilo leta 2001. Strokovnjaki že vsa leta raziskujejo vzroke za ta pojav, ki še zdaleč ni tako enoznačen, da bi se lahko zadovoljili s hitrim odgovorom. Večina odkritih dejavnikov, ki ga sprožajo, pa navaja k misli, da je to posledica onesnaževanja oziroma podrtega ravnovesja v morskem sistemu. Sicer pa neposredne vzročne zveze med onesnaženjem in sluzenjem niso dokazali.
Za potapljače je bilo sluzenje morja zanimivo na prav poseben način. Zaradi sluzi se je vidljivost v vodi izboljšala, saj so se nanjo ujeli delci sedimenta, ki vidljivost sicer zmanjšujejo. Skozi plahte sluzi je tudi svetloba dobila povsem nove odtenke. A sluz tudi potapljačem ni prav nič prizanašala. Ponekod je bila tako gosta, da so jo celo zamenjali za morsko dno.
Za pridnene morske organizme je bila sluz pogosto usodna. Ko je zaradi teže ali odmiranja padla na morsko dno, je začela gniti in pri tem drugim organizmom jemati kisik. Pridnene organizme je sluz tako dobesedno zadušila. Za naš album je Makovec izbral vetrnice, spužve in kačjerepe, ki se jim je uspelo izmotati izpod sloja sluzi.
VGP