Podvodna fotozgodba: Živobarvni filtratorji morja
Rdeči kozoljnjaki ali morske breskve so najznačilnejši predstavniki širše družine kozoljnjakov ali plaščarjev. Morske breskve pri nas sicer niso najpogostejše; Tihomir Makovec z Morske biološke postaje jih je tokrat v svoj fotoaparat ujel pred rtom Ronek v Izoli.
V Sredozemskem morju živi prek 250 vrst kozoljnjakov različnih barv in velikosti. Posamezni organizmi lahko dosežejo tudi do 20 centimetrov velikosti, nekatere vrste pa v večjih globinah ustvarijo tudi do kvadratni meter velike kolonije. Kozoljnjake najpogosteje najdemo na skalnatih območjih, vrsta s fotografije pa živi pri nas predvsem v nizkih vodah. Zlahka jih zamenjamo za spužve, predvsem zato, ker živijo v kolonijah, nekatere vrste plaščarjev pa spominjajo na spužve tudi po barvi. Tudi plaščarji imajo cevasto zgradbo in so podobno kot spužve nekakšni filtratorji. Skozi njihove odvodne in dovodne cevčice se namreč nenehno pretaka voda. Sicer pa so od spužve na otip bistveno trši, razvojno gledano pa veliko naprednejši.
Kozoljnjaki namreč pripadajo strunarjem, torej predhodnikom vretenčarjev, vendar se je struna, nekakšna predhodnica hrbtenice, pri njih ohranila le v zgodnejšem razvojnem ciklu. Najdemo jo pri ličinkah plaščarjev, medtem ko se v odraslih organizmih izgubi.
Plaščarji lahko živijo v manj kvalitetnih vodah in jih najdemo tudi na območjih s povečanim vnosom organskih snovi, ob izpustih na primer. Pogosto jih najdemo tudi na potopljenih objektih, saj so za mahovnjaki med prvimi organizmi, ki take objekte obrastejo.
VGP