(POGOVOR) Uroš Goričan: O kraju, pozabljenem od sveta, ki je hitel mimo nas

Uroš Goričan je izjemno cenjen oglaševalec in je bil prvi slovenski diplomant magistrskega študija na Berlinski šoli kreativnega vodenja, kot kreativni direktor je delal v različnih agencijah. V svoji krstni knjigi pa opisuje zgodbo svojega otroštva, ki priča o tem, kako se je v zadnjih desetletjih naše življenje drastično spremenilo.

Boguizanogu je naslov vaše knjige. Je kraj, kjer ste preživeli otroštvo, še vedno "boguizanogu"?

Boguiznogu v knjigi je naselje nekje na Štajerskem v času Jugoslavije, ki ga je avtocesta z republiškim dekretom odrezala od mesta. Takrat se mi je zdelo, da smo izolirani od vsega. Podobno kot smo bili kot socialistična država odrezani od Zahoda. Zato sem temu vedno rekel Boguizanogu - napisano skupaj, kot ime kraja, pozabljenega od sveta, ki je hitel mimo nas. Kadar nismo imel kaj pametnejšega početi, smo mulci namreč sloneli na ograji in šteli nobel avtomobile iz tujine, ki so divjali mimo. Zdaj se je tudi to naselje že nekoliko urbaniziralo, ker se mesto pač širi. Ampak v današnjih časih ta fizična oddaljenost niti ni več pomembna, ker smo zaradi tehnologije vsi povsod povezani, nihče ni več resnično odrezan od sveta. Boguizanogu je v sodobnem svetu v resnici redkost. Da grem v Boguizanogu, danes rečem, ko si privoščim odklop od vseh zaslonov, tehnologije, dopamina. Zdi se mi, da se je zgodil en tak zabaven obrat – včasih je bila zame ta odmaknjenost nek hendikep, danes pa je skoraj luksuz.