Poletna šola v Bovcu povezuje Evropo: pomembna krepitev čezmejnega sodelovanja med državami

Bovec je bil tudi letos mednarodno stičišče mladih, jezikov in idej. Med 12. in 25. julijem je bila tam 32. mednarodna Poletna šola Bovec. Tokrat je pod naslovom Building Bridges with AI: Multilingual Communication, Cultural and Digital Transformation (Povezovanje z umetno inteligenco: večjezična komunikacija, kultura in digitalna preobrazba) povezala študente in študentke iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Z letošnjo osrednjo temo so raziskovali vlogo umetne inteligence pri razvoju večjezičnosti, spodbujanju medkulturnega dialoga in krepitvi evropskega sodelovanja.

Poletna šola, ki jo organizirata Mednarodna pisarna in Inštitut za slavistiko Alpsko-jadranske univerze v Celovcu skupaj s partnerskimi univerzami iz Vidma, Trsta, Ljubljane, Kopra, z Reke in iz Osijeka, že več kot tri desetletja dokazuje, da akademsko sodelovanje presega državne meje. Generacije študentov so v Bovcu pridobivale jezikovno znanje, spletale prijateljstva in gradile mednarodne povezave, ki pogosto trajajo še dolgo po zaključku programa, poudarjajo organizatorji.

Letošnjo izvedbo so odprli predstavniki vseh partnerskih univerz, med njimi rektorica Alpsko-jadranske univerze v Celovcu Ada Pellert, rektor Univerze v Vidmu Angelo Montanari, rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič, predstavniki Univerze na Reki in Univerze v Trstu ter župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Rektorica Ada Pellert je poudarila, da šola že več kot tri desetletja uteleša evropske vrednote odprtosti, raznolikosti in sodelovanja. "Poletna šola Bovec je dokaz, da lahko kulturna raznolikost in čezmejno sodelovanje ustvarjata trajne vezi ter pomembno prispevata h krepitvi evropskega prostora znanja in sodelovanja," je dejala.

Med vrhunci letošnje izvedbe je bil obisk Reaktorskega centra Instituta Jožef Stefan.

Foto: Arhiv Poletne šole

Podobno sporočilo so izpostavili tudi predstavniki partnerskih univerz. Rektor Univerze v Vidmu Angelo Montanari je poudaril, da srečevanje študentov iz štirih držav pomembno prispeva k njihovemu akademskemu razvoju in spodbuja medkulturni dialog. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič pa je opozoril, da je prav razumevanje priložnosti in izzivov umetne inteligence eden ključnih izzivov sodobne družbe, zato je razprava o tej temi med mladimi raziskovalci še posebno pomembna.

Program že dolgo ni več namenjen zgolj učenju jezikov

Program Poletne šole Bovec v dveh tednih, kolikor traja, zmeraj združuje tudi intenzivne jezikovne tečaje italijanščine, slovenščine, hrvaščine, nemščine in furlanščine s predavanji, delavnicami ter razpravami o umetni inteligenci in njenem vplivu na jezik, kulturo in družbo. Udeleženci tako ne razvijajo le jezikovnih kompetenc, temveč pridobivajo tudi širše razumevanje sodobnih tehnoloških in družbenih sprememb.

Kot poudarja znanstvena vodja šole Tatjana Vučajnk, program že dolgo ni več namenjen zgolj učenju jezikov, temveč je prostor mednarodnega srečevanja, izmenjave znanja in razprave o aktualnih družbenih in znanstvenih izzivih. "Letošnja šola je v ospredje postavila vprašanje, kako lahko umetna inteligenca prispeva k razvoju večjezičnosti, spodbujanju medkulturnega dialoga in povezovanju ljudi ter skupnosti prek državnih meja," je še povedala.

Pomemben del programa so bili tudi strokovni obiski in kulturne dejavnosti. Med vrhunci letošnje izvedbe je bil obisk Ljubljane in Reaktorskega centra Instituta Jožef Stefan, kjer so študenti spoznali vrhunsko slovensko raziskovalno okolje in se seznanili z najsodobnejšimi znanstvenimi raziskavami.

Po besedah vodje projekta Fiorenze Ninin uspeh šole temelji predvsem na dolgoletnem sodelovanju partnerskih univerz in številnih podpornikov. "Posebej nas veseli, da se je med podpornike letos pridružila tudi Univerza v Novi Gorici, kar dodatno krepi povezovanje visokošolskega prostora v regiji," je poudarila.

Največja vrednost - mednarodna izkušnja

Da je največja vrednost šole prav mednarodna izkušnja, potrjujejo tudi udeleženci. Michael si želi bolje spoznati slovanski jezikovni prostor in ustvariti nova mednarodna poznanstva. Clara v programu vidi priložnost za povezovanje svojih interesov – jezikov, narave in mednarodnega sodelovanja: "Želim si ponovno pridobiti samozavest pri govorjenju italijanščine in jo aktivneje uporabljati." Simona je najbolj veselilo spoznavanje novih ljudi in izmenjave izkušenj s študenti iz različnih držav.

"Poletna šola Bovec kot ena najprepoznavnejših pobud v alpsko-jadranskem prostoru pomembno prispeva h krepitvi čezmejnega sodelovanja ter študentom omogoča razvoj jezikovnih, medkulturnih in strokovnih kompetenc, ki jih potrebujejo za uspešno delovanje v mednarodnem okolju," še ocenjujejo organizatorji.