Pot pod noge v dolini Soče

Pretekla sobota. Nekaj pred deseto uro dopoldne, prizorišče pa trg v Kobaridu. “Vreme običajno vpliva na obisk turistov. Če je lepo vreme, jih kar mrgoli, če pa je slabše, jih je precej manj,” pove prodajalka v trgovinici v centru, kjer se v nekaj minutah zvrsti kar nekaj svetovnih jezikov. Skupni imenovalec: pohodniške palice, čevlji in nahrbtniki. Nekateri so tako že hiteli na kakega od bližnjih hribov, spet drugi se odpravljali v znameniti muzej soške fronte.

Tretja skupina, takšni smo bili tudi mi, pa se je v Kobarid pripeljala zaradi Festivala pohodništva, s katerim si na območju Posočja in Baške grape prizadevajo podaljšati turistično sezono. Letošnja jim zaradi vremena ni bila preveč naklonjena in tudi na prvi uradni dan festivala ni kazalo nič bolje. Pri organizaciji sodelujejo planinska in turistična društva ter ponudniki storitev, nekaj dogodkov pa pokuka tudi na drugo stran meje.

Od narave do kulinarike

Je pa bila izbira pohodov že prvi dan pestra. Lahko bi se odpravili na pohod k izviru Tolminke, lahko bi odšli na Ravelnik in Čelo, mi smo si izbrali tretjo možnost, in sicer pohod po skritih kobariških poteh.

“Namen festivala je predstaviti, ne le turistom ampak tudi domačinom vse lepote, znamenitosti in tradicijo naših krajev. Pod vodstvom izkušenih vodnikov lahko odkrijejo znamenitosti, za katere si sami ne vzamejo časa,” pojasni Tatjana Humar iz TIC Kobarid, ki pod okriljem LTO Sotočje že tretjo leto organizira festival.

Pohod po skritih kobariških poteh je obljubo izpolnil. Nekaj urni pohod, sicer nezahteven in primeren za prav vse družinske člane, se je pričel z ogledom kobariške kostnice, nadaljeval pa z obiskom sirarskega muzeja Od planine do Planike. Čeprav se z obiskom planine in pitjem sirotke na eni od krnskih planin muzejska izkušnja ne more primerjati, pa obiskovalcu ponudi paleto zanimivih informacij o življenju na planinah, preizkusite pa se lahko celo v molži.

Le kak kilometer iz Kobarida nas vodič Joško Kodermac vodi na travnik, kjer si lahko ogledamo sivo čapljo. Ta mora med drugim paziti na veliko uharico, ki tudi gnezdi v neposredni bližini, nas pouči ptičja opazovalnica na Kobariškem blatu. Sprehod nadaljujemo mimo čebelnjakov v deblih, kjer si lahko nazorno ogledamo, kako poteka delo čebel. Brez ogleda slapa ni noben pohod v teh krajih popoln. Čeprav turisti velikokrat pozabljajo, da je poleg slapa Kozjak tu še obilica drugih, nekoliko manjših, vendar vsekakor vrednih ogleda. Tak je tudi slap Svino v neposredni bližini istoimenske vasi. Do vasi Idrsko je še slabe pol urice hoje. Tam obiščemo izredno zasebno etnografsko domačo zbirko, ki poleg ostankov iz obdobja prve svetovne vojne vsebuje še široko paleto raznoraznih domačih orodij in, verjeli ali, celo nešteto število ključev.

In zaključek? Kobariški štruklji v gostišču Jazbec.

Od Milj ob morju do Velikega Kleka

Pohodniki tako postajajo vse pomembnejši segment turistov v Posočju. ”Pomembno je, da lahko dobijo informacije, kar vse je mogoče tu početi, četudi se festivala ne udeležijo. Tako se lahko prej ali kasneje sami odločijo za podobne podvige. Vedno imajo tudi možnost najema vodnikov,” nam je še povedala Tatjana.

Veliko stavijo tudi na pot Alpe Adria Trail, ki je pred dvema letoma povezala Milje pri Trstu z Velikim Klekom v Avstriji.

690-kilometrska pot je razdeljena na 38 etap. “Lani smo imeli 130 rezervacij, ocenjujemo pa, da se je po tej poti sprehodilo približno 2000 pohodnikov. Lahko sklepamo, da so se letos številke podvojile,” o naraščanju pohodniških navdušencev pove Tatjana: “Naši sosedje v Avstriji dosegajo precej višje številke, je pa res, da je njihova trasa daljša. Si pa pred dobrim letom nismo upali niti sanjati o takšnih številkah.”

Ljubitelje pohodništva čaka ta in prihodnji vikend veliko zanimivih dogodkov. Od prihodnjega petka do nedelje bo organiziranih kar osem različnih pohodov.

Eno je gotovo, v pestrem programu festivalu pohodništva lahko vsak ljubitelj dobi nekaj. Pa naj bo ljubitelj narave, ljubitelj gibanja in športa, ljubitelj zgodovine ali pa preprosto ljubitelj dobre hrane.

PETRA MEZINEC